Tiskane izdaje
Predsednica upravnega odbora SKB banke Cvetka Selšek je opozorila, da bomo probleme realnega in bančnega sektorja v Sloveniji lahko rešili le tako, da si jih odkrito priznamo, jih analiziramo in skupaj rešujemo. Slovenska podjetja so prezadolžena, banke pa so postale središče problema zaradi pomanjkanja kapitala, ker so kreditirale s krediti in ne s kapitalom.
"Ekstremno nujno je razreševanje problemov prezadolženih podjetij, ki ne ustvarjajo zadosti denarnega toka za povračilo kreditov, in zaseženih delnic, ki jih je treba dezinvestirati," je ocenila Selškova. Ob tem je opozorila, da bo finančno prestrukturiranje potrebno hitreje, kot smo si pripravljeni priznati, ob čemer bo potrebna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje. Hkrati se moramo soočiti z dejstvom, da kriza ne bo kratka.
V zadnjem obdobju poteka vrsta finančnih prestrukturiranj podjetij, pri čemer niti lastniki, niti upniki, niti upava nimajo natančno opredeljene svoje vloge in lastniki želijo ohraniti ves vpliv v podjetju, čeprav niso sposobni zagotoviti dodatnega kapitala ali pa z minimalno dokapitalizacijo odlagajo stečaj.
V združenju Manager je tako nastala pobuda za oblikovanje skupnih principov razreševanja prezadolženosti, ki med drugim opozarja, da je potrebno ne le finančno ampak tudi poslovno prestrukturiranje ter da je treba vse faze prestrukturiranja dolgov podjetja izvesti hitro in brez odlašanja. Bistveno pa je, da se podjetju, ki je v stiski, ne dela dodatna škoda.
"Ključno je, da se banke tega lotimo zelo konstruktivno. S tem se bomo izognili številnim kritikam, ki sedaj letijo na banke, ker se noče pogledati resnici v oči in ker se problemov ne načenja na pravem mestu," je poudarila Selškova, ki se glede na veliko zadolženost podjetij sicer boji, da bodo banke morale dele svojega dolga pretvoriti v kapital.
Predlagala pa je glede na opravljeno privatizacijo v minulih letih tudi razmislek o možnosti vrnitve premoženja, če je finančna obremenitev prevelika, piše STA. "Tu se nam slovenski problem, da ne želimo tujcev za lastnike, vrača kot bumerang," je opozorila in predlagala ustanovitev sklada, v katerem bi bil sicer tuj kapital, saj slovenskega ni na voljo za nakupe večjih deležev, ki pa bi bil upravljan v Sloveniji.
"Ključno za nas bančnike je, da ne odbijamo vseh napadov na nas, ampak da delamo in da bodo naša dejanja pomagala Sloveniji in podjetjem," je dejala Selškova in pozvala tudi Banko Slovenije naj več pozornosti nameni analiziranju tega področja prezadolženosti slovenskega gospodarstva.
Tomaž Košak iz Banke Slovenije se je v današnjem predavanju sicer osredotočil na problem upada kreditiranja realnega sektorja in na visoke obrestne mere. Te so posledica relativno visokega deleža grosističnega financiranja slovenskih bank prek vrednostnih papirjev ali zadolženosti pri tujih bankah. Razlog pa je tudi izredno neugoden depozitni nivo.
"Problem je ta, da rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti spreminjanja poslovne politike bank, ampak bo ta dinamika vsiljena s strani pogojev refinanciranja v tujini," je dejal Košak in opozoril, da zaradi prevalitve bremena poslabševanja kreditnega portfelja bank kot posledice preteklih odločitev prek slabših pogojev za kreditiranje odvrača dobre nove komitente, ki si tako raje izposojajo denar v tujini.
"Kazalniki kreditnega tveganja v slovenskih bankah bodo ostali daljše obdobje na teh neobetavih ravneh," je ocenil in dodal, da je s tem motiv tujih vlagateljev v kapital bank bistveno manjši kot to velja za tujino. Rešitev vidi predvsem v smeri zniževanja davčnih pogojev obravnave slabitev in ostalih oblik reševanja ter v načinu, kako aktivno pristopiti k razreševanju teh slabih posojil oziroma dolžnikov.
