V luči včerajšnje preiskav v NKBM so na Banki Slovenije (BS) prejeli več klicev medijev, ki so jih spraševali o učinkovitosti nadzora BS nad komercialnimi bankami. BS je danes v sporočilu za javnost zapisala, da BS v rednih časovnih intervalih spremlja delovanje komercialnih bank.
V obdobju 2009 - 2011 je BS največji poudarek dala pregledu kreditnega tveganja, sledilo je likvidnostno in kapitalsko tveganje. Poleg celovitih pregledov je banka opravila še več tematskih pregledov. Najpomembnejše področje tematskih pregledov je bilo preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma; pregledi so zajemali tudi preglede družb v bančnih skupinah, managerskih odkupov, premostitvenih kreditov, problematičnih naložb, kreditiranja določenih fizičnih in pravnih oseb ter projektnega financiranja.
V letu 2009 je bilo izdanih 172 ukrepov, v letu 2010 121 in v letu 2011 263 ukrepov.
Sodelovanje s kriminalisti
Banka Slovenije v skladu z Zakonom o bančništvu sodeluje z nadzornimi ter drugimi pristojnimi organi in inštitucijami v primeru, da ugotovi sum kaznivega dejanja ali gospodarskega kriminala. V letu 2011 in 2012 je BS vrhovnemu državnemu tožilstvu na svojo pobudo podala eno obvestilo o zadevi in pobudo za začetek kazenskega postopka, na Nacionalni preiskovalni urad tri prijave suma kaznivega dejanja, na okrožno državno tožilstvo tri ovadbe in na okrajno policijsko upravo eno obvestilo o nepravilnostih.
Banka Slovenije tudi sodeluje z organi pregona tudi na njihovo pobudo oziroma zahtevo po razkrivanju informacij, ki jih pridobi pri izvajanju bančnega nadzora. Tako je od konca leta 2008 z vrhovnim državnim tožilstvom sodelovala v dveh primerih, z okrožnim državnim tožilstvom v dveh primerih, z okrajno policijsko upravo in generalno policijsko upravo v petih primerih, z Nacionalnim preiskovalnim uradom v desetih primerih, z okrožnim sodiščem v enem primeru, z ministrstvom za gospodarstvo v enem primeru, z Davčno upravo RS v enem primeru, s Komisijo za preprečevanje korupcije v enem primeru in z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja v enajstih primerih.
Informacij o pozameznih primerih banka v skladu z zakonom o bančništvu ne more razkrivati.