Tiskane izdaje
Ljubljana – Bančne tarife praviloma sicer niso tema razprav v cehovskem združenju, ker bi bilo to mogoče razumeti kot kartelno dogovarjanje, a nas je vseeno zanimalo, kaj tam menijo o razvpitih provizijah za polog in menjavo gotovine. Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije (ZBS) je nejevoljen, češ da so medijski napadi na banke pavšalni, ne poglobijo se v naravo in strukturo storitve, ampak se vrtijo zgolj okoli štiriodstotne tarife. »Narediti bi morali ustrezno primerjavo,« sklene svoje razmišljanje. Prav to so storili v Banki Slovenije, in to zaradi številnih pritožb iz gospodarstva. Prikaz v tabeli pa dokazuje, da je stanje – problematično.
Kot ugotavljajo v Banki Slovenije, za polog kovancev kar 12 od 21 bank zaračunava štiri odstotke provizije, dve pa sta še dražji. V skrbi, da stranke višjih stroškov po uvedbi evra ne bi prenesle v cene, so v BS sklenili prevetriti bančne tarife in objaviti tudi seznam cen za posle z gotovino. Odslej bo po besedah Boža Jašoviča, člana Sveta BS, to eden od podatkov, ki bodo redno na ogled na spletnih straneh BS, »zato, da bodo podjetniki lahko izbrali storitev, ki bo cenejša; da se bo izostrila konkurenca in da bodo bankirji dojeli, da bodo imeli manj škode, če bodo znižali tarifo, kot če bodo izgubili posel«.
Zakaj tolikšne razlike med bančnimi tarifami za poslovanje z gotovino, smo vprašali Slavka Cimpriča iz ZBS. Odgovoril nam je čisto v svojem, rahlo ciničnem slogu: »Ali ni dobro, da nam vsaj enkrat ne more nihče očitati, da gre za kartelni dogovor?!« No, pripomnimo, najvišje tarife so skoraj vse natanko štiri odstotke, kar ni ravno protikartelni dokaz.
Cimprič je nato vljudno pojasnil, kako bančni ceh gleda na omenjene tarife. Eno od meril pri presojanju o njih je lahko vrsta banke; ene so depotne, za to dejavnost imajo posebno dovoljenje in storitve opravljajo tudi za druge banke. Potem je treba vedeti, kakšna je storitev. Sestavljena je lahko iz različnih aktivnosti: od pologa do menjave, zamenjave, dotacije, odvoda, hrambe, vse to se izvaja preko blagajne, računa, dnevno-nočnega trezorja (DNT). Poslovanje z gotovino je pač zelo širok pojem. Stroški, ki pri tem nastajajo, so povezani z logistiko (transport, strojna oprema, kamor sodijo števni stroji, oprema za prenos, za odkrivanje ponaredkov), varovanje (tehnično in strojno), zavarovanje in samo ravnanje z gotovino. Cena storitve je odvisna od vsebnosti in kakovosti vsega naštetega.
Drugačno razmerje med bankovci in kovanci
Tarife, ki so jih oblikovale banke, se po besedah predstavnika ZBS ob prehodu na evro niso spremenile. Res pa je, priznava, da so se spremenile razmere na trgu. Zlasti se z novo valuto spreminja razmerje med bankovci in kovanci. Zadnjih bo v obtoku zagotovo precej več, kot je bilo tolarskih. »Kakšno pa bo novo razmerje, zdaj še ne vemo. Pol meseca je premalo za analizo.« Ko bo ta opravljena, se bodo banke zagotovo prilagodile novim razmeram, je prepričan Cimprič.
Obstoječih dnevno-nočnih trezorjev, ki so cenejša oblika pologa gotovine, zaradi tehničnih omejitev večinoma ne bo mogoče prilagoditi za polog kovancev; na to bo treba misliti ob zamenjavi trezorjev. Zato bodo banke poiskale še druge načine za opravljanje tovrstnih storitev (ena od možnosti so samopostrežni števni stroji v posebnih varovanih prostorih). Naslednja možnost pa je zvišanje blagajniškega maksimuma (upoštevaje specifiko dejavnosti), da bo več kovancev lahko »prenočilo« v blagajni, ki pa bo morala biti ustrezno varovana.
S Cimpričevimi besedami se ujemajo tudi pojasnila iz NLB.
Več o tem preberite v sobotnem tiskanem Delu
