Bencin znova čez evro in pol, dizel rekordno

Ljubljana – Jutrišnja podražitev naftnih derivatov v maloprodaji je tretja po vrsti. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega in tudi 100-oktanskega bencina je tokrat višja za 2,5 centa, dizel je dražji za 0,5 centa in je dosegel novo rekordno vrednost. Razlog za podražitev so višje cene nafte na trgih.

Po dveh povišanjih cen goriv julija se trend nadaljuje tudi s prvim avgustovskim izračunavanjem modelske cene. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin, ki zdaj stane 1,507 evra za liter, se je od konca junija podražil že za 13,3 centa za liter, dizelsko gorivo pa za 12 centov in zdaj stane 1,387 evra. Dražje je tudi kurilno olje – za liter je v maloprodaji treba odšteti 1,021 evra ali 1,3 centa več kot danes –, cena litra avtoplina pri Petrolu je 0,754 evra, pri Butan plinu pa 0,710 evra. K podražitvam je pripomogla tudi nova okoljska dajatev za pogonska goriva, ki jo vozniki plačujejo od 10. julija. Pri točenju 95-oktanskega goriva je ta strošek tri cente na liter, pri dizelskem pa 3,25 centa.


Nafta se draži, z njo tudi pogonska goriva

Tokratna, tretja zaporedna podražitev je posledica zvišanja borznih cen naftnih derivatov, so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, višina trošarin se ni spremenila. Potem ko smo v drugi polovici aprila za 95-oktanski bencin plačevali največ do zdaj, to je 1,536 evra za liter, so se cene obrnile navzdol do 10. julija. Takrat je začela veljati spremenjena uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, kar je k siceršnji podražitvi 95- in 100-oktanskega goriva prispevalo tri cente na liter, k dizelskem gorivu in kurilnem olju pa 3,25 centa. Cena dizelskega goriva in 95-oktanskega motornega bencina se je od konca junija, upoštevajoč današnjo podražitev, povečala za skoraj deset odstotkov – prvi je dražji za 13,3 centa, drugi pa za 12 centov, medtem ko je kurilno olje dražje za 7,4 centa.

Voda na mlin Rusiji?

Mesec dni po tem, ko EU ne uvaža več nafte iz Irana, smo preverili, ali se to kaže pri cenah. Borzni analitiki so si edini, da je delež črnega zlata, ki je v Evropo prihajal iz te države, premajhen – od tam smo ga uvozili nekaj več kot štiri odstotke –, da bi prepoved uvoza bistveno vplivala na razmere na trgu. Pomembnejši dejavniki so gospodarske razmere, razmerje med evrom in dolarjem in tudi trgovanje s finančnimi instrumenti, vezanimi na nafto, ter seveda politične razmere na Bližnjem vzhodu. Surovina se je sicer na borzah – najpomembnejši sta londonska, kjer se trguje s t. i. nafto brent, in ameriška, kjer trgujejo s teksaško nafto – od junija podražila za petino.

Na vprašanje, ali bi države, ki pričakujejo večji delež izvoza v Evropo, to lahko izkoristile s povišanjem cene, analitiki ocenjujejo, da je to odvisno od države izvoznice. Če je članica Opeca, to ni mogoče, ker se države skupaj dogovarjajo za ceno, v nasprotnem primeru pa je to mogoče. Ob tem dodajajo, da bi Evropa še bolj lahko stopila v ospredje kot Rusija (in države nekdanje SZ), od koder že tako uvozimo več kot tretjino potreb, država pa ni vezana na Opec. Embargo bi lahko povzročil tudi posredne stroške posameznim evropskim naftnim podjetjem, na primer dodatne transportne stroške in stroške predelave v rafinerijah. To bi se na koncu lahko pokazalo v končni ceni goriva, ki ga mora na bencinski črpalki plačati potrošnik.

Najdražje na Norveškem

Najdražje gorivo po podatkih AMZS zdaj plačujejo Norvežani – za liter 95-oktanega bencina plačajo 1,954 evra, v Turčiji je cena nižja za približno tri cente, tretji na lestvici so Italijani. Najceneje se vozijo Rusi, kjer za liter plačajo 0,747 evra, Ukrajinci (1,046) in prebivalci BiH (1,227). Po današnji podražitvi je Slovenija 17. mestu od 39 držav na lestvici, po novem ceneje točijo tudi Švicarji (1,490).