Bitka ECB proti mehki recesiji

Berlin – »Počasna rast lahko konec leta preide v mehko recesijo,« je posvaril predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Italijan, ki je na čelu varuhov evra šele od začetka tedna, je svoj mandat začel s presenečenjem. ECB se je odločila, da bo znižala ključno obrestno mero z 1,50 na 1,25 odstotka.

Odločitev, prvo znižanje obresti po pomladi 2009, je Draghi utemeljil z »veliko negotovostjo« glede prihodnje konjunkture in s pričakovanim popuščanjem inflacijskih pritiskov v prihodnjem letu. Od maja 2009 do aprila letos so bile obresti, po katerih ECB preskrbuje poslovne banke s svežim denarjem, na rekordno nizki ravni enega odstotka. Zaradi inflacijskih gibanj rasti so jih nato v dveh korakih zvišali na poldrugi odstotek. Čeprav je bila oktobra inflacija v območju evra s tremi odstotki (cilj ECB je inflacija pod, a blizu dvema odstotkoma) razmeroma visoka, Draghi pričakuje njeno zniževanje. Predvsem grozeča recesija da slabi inflacijske pritiske. Nižje obresti naj bi po svojem učinku (več investicij in večja potrošnja) spodbudile gospodarsko rast. Po drugi strani lahko še okrepijo inflacijska gibanja.

Pričakovanja, da se svet ECB na prvem zasedanju pod Draghijevim vodstvom še ne bo odločil za bolj ekspanzivno denarno politiko, so bila povezana s prepričanjem, da bo Italijan poskušal pomiriti (nemške) protiinflacijske jastrebe, ki se bojijo preveč ohlapne denarne politike s sredozemskim predznakom. Poleg tega so že tako nezadovoljni s politiko ECB od izbruha dolžniške krize lani spomladi, ko se je Frankfurt odločil za začetek programa obveznic ranljivih držav na sekundarnem trgu. Zaradi tega sta odstopila predsednik nemške centralne banke Axel Weber in glavni ekonomist ECB Jürgen Stark.

Draghi je napovedal, da bo ECB ne glede na kritike nadaljevala nakupe obveznic Grčije & Co. Doslej jih je nakupila že za več kot 170 milijard evrov in ublažila pritisk finančnih trgov na države v krizi. Po Draghijevih pojasnilih mora ECB nadaljevati ukrep, da zagotovi delovanje svoje denarne politike. Vsekakor naj bi bil kočljivi program omejen tako po času kot po obsegu. Vlade morajo po njegovem mnenju same poskrbeti za izvajanje reform in spraviti proračune v red. Stalne pomoči od zunaj pri zniževanju obresti na obveznice po njegovem mnenju ne morejo pričakovati.

To sporočilo je bilo namenjeno tudi njegovi domovini Italiji, ki odlaša z izvedbo prepričljivih reform in postaja glavna grožnja za stabilnost evra. Draghi je zavrnil očitke, da se je ECB odločila za nakupe obveznic pod pritiskom. »Nihče nas ne sili k ničemur,« je povedal. Centralna banka, pravi, je neodvisna, odločitve sprejema povsem samostojno. Tudi razmišljanja o izstopu Grčije je zavrnil, češ, v maastrichtski pogodbi tak korak sploh ni predviden.