Boj ponudnikov zemeljskega plina

Cenejši Gen-I ima po 15 dneh že desetino gospodinjskih porabnikov plina, konkurenca nerodno sledi, Gazprom pa čaka.

Objavljeno
01. oktober 2012 20.50
Posodobljeno
02. oktober 2012 09.00
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenski trg zemeljskega plina je z vstopom Gen-I dočakal največjo spremembo doslej. Ponudniki plina gospodinjstvom znižujejo cene, v Gen-I pa pri tem opozarjajo, da gre tudi za zavajanje. Gazprom, ki je največji dobavitelj, cen nima namena znižati.

Po objavi vstopa na trg zemeljskega plina za gospodinjstva 13. septembra je Gen-I v samo 15 dneh prejel več kot 10.000 izpolnjenih povpraševanj za zamenjavo dobavitelja. Po podatkih o letni porabi teh odjemalcev je Gen-I s tem že dosegel desetodstotni tržni delež preskrbe gospodinjstev, kar je načrtoval doseči v treh letih.

Ker so se slovenski porabniki zemeljskega plina tako hitro odzvali, bo Gen-I do konca leta še znižal cene za desetino. Cena kubičnega metra zemeljskega plina bo pri njih do konca leta znašala 0,3599 evra. To je tudi 30 odstotkov ceneje od konkurence. V veljavi ostaja zaveza, da do 30. junija prihodnje leto cena ne bo presegla 0,3999 evra in da bo tudi po tem datumu zelo verjetno enaka ali nižja. Da je to verjetno, kažejo v zadnjih treh letih zelo stabilne cene zemeljskega plina na nemški borzi NCG.

Po akciji Gen-I so cene plina znižali vsi distributerji, tudi Energetika Ljubljana, novim razmeram se prilagaja Geoplin. V Gen-I podpirajo počasno normalizacijo razmer na trgu zemeljskega plina, primerljivo z drugimi evropskimi trgi.

Opozarjajo pa, da pri največjih distributerjih ne gre toliko za resnično občutno znižanje cen, temveč bolj za paničen odziv, ki je za potrošnike lahko še povrhu zavajajoč. »To velja zlasti za različne pakete ugodnosti, s katerimi se odjemalec zaveže, da bo leto dni ali več ostal pri določenem dobavitelju, cena pa je pri teh dobaviteljih v resnici znana in določena le za tri mesece ali pa celo le za prvi mesec,« pravijo v Gen-I, ki za odjemalce nima vezave. »Prve dobave potekajo odlično. Zanesljivost dobav za slovenski trg je glede na razpršenost nabavnih virov Gen-I nedvomno najmanj na enaki ravni, kot so je bili slovenski odjemalci deležni do zdaj,« pravijo v Gen-I.

Gazproma ne skrbi

Ruskega energetskega velikana Gazproma smo vprašali, kako gleda na to, da dolgoročne pogodbe in v njih določene cene (vezane na gibanje cen nafte) bremenijo njegove tradicionalne partnerje, tudi slovenski Geoplin. Ta zaradi dolgoročne pogodbe ne more tekmovati v cenovni vojni z Gen-I. Za državo s porabo, manjšo od milijarde kubičnih metrov, in lego tako rekoč na dvorišču plinskega vozlišča v Baumgartnu je dovolj cenejšega plina na prostem trgu. Zato se bo predvidoma tudi prodaja Gazproma v Sloveniji zmanjšala, negotov lahko postane celo projekt plinovoda Južni tok, če bo po njem tekel predrag plin.

V Gazpromu pravijo, da bo na trgu vedno tudi cenejši zemeljski plin, kot ga po dolgoročnih (več kot pet let) pogodbah prodaja Gazprom. Opozarjajo pa na ključno razliko med dolgoročnimi in kratkoročnimi (eno do dve leti) pogodbami. Po dolgoročnih ne prodajajo le plina, temveč zagotavljajo tudi varnost in fleksibilnost dobav, česar kratkoročne ne.

Ne nameravajo se odpovedati veljavni vezavi cen plina na gibanje cen nafte. To je ključno za načrtovanje velikih projektov, ki bi jih lahko nizke cene plina na trenutnem trgu ustavile. Spomnili pa so na razmere februarja letos, ko je mraz potisnil cene plina na prostem trgu zelo visoko, a kljub temu na trgu ni bilo prostih količin plina. Vsi distributerji plina so se takrat zato obrnili na Gazprom za dodatne količine plina po cenah, vezanih na nafto. Dolgoročne pogodbe bodo prilagajali novim razmeram, vendar ne zelo temeljito.