Tiskane izdaje
Grčiji so odpisali sto milijard evrov ali četrtino vseh dolgov, a v Atenah in drugod v državi v četrtek ni bilo videti posebnega veselja. Da so bili že tik pred padcem v brezno, pa so se v Bruslju dobro zavedali vsaj grški pogajalci.
Kot je ob petih zjutraj povedal premier Jorgos Papandreu, je eden od njegovih svetovalcev v usodni noči doživel srčni infarkt, drugi je omedlel. Oba sta, poročajo, zunaj nevarnosti, Grčiji pa bodo celo dovolili, da bo preostali dolg odplačevala tudi s soncem. EU bo pomagala pri gradnji velikanske sončne elektrarne Helios, prihodki pa bodo šli v reševalni sklad EFSF.
Kot najbrž upajo v Bruslju, bo to le dodatek drugemu dotoku sredstev, in tudi zato je generalni direktor luksemburške družbe EFSF Klaus Regling že odhitel na Kitajsko. Ta, kot agencija Xinhua navaja predsednika Hu Jintaa, pozdravlja dogovor EU, o tem, ali bodo pomagali čisto konkretno, pa v Pekingu še molčijo.
Japonski finančni minister Jun Azumi je povedal, da je Tokio pripravljen sprejeti »potrebne ukrepe« za stabilizacijo evrskega območja, saj je to v prid tudi japonskemu gospodarstvu.
Manj navdušeni so bili videti v Moskvi; agencije so navedle suho izjavo predsednikovega svetovalca Arkadija Dvorkoviča, da bi moralo evrsko območje stabilizirati svoje trge »vsaj za nekaj mesecev«. Še dobro, da je bila s »pomembnim napredkom« zadovoljna vsaj direktorica IMF Christine Lagarde, ki bo morda morala, če ne bo denarja od drugod, zagotoviti dodatna sredstva – kot je bilo slišati iz ameriškega finančnega ministrstva, tudi z blagoslovom Washingtona.
Vse te razprave pa so seveda aktualne samo, če se bo v težavah znašla še katera velika evropska država. Vse oči so bile tokrat v Bruslju uprte v Italijo, ki je s 120 odstotkov BDP obsežnim dolgom doslej prav tako več obljubljala kakor uresničila. Druga velika dolžniška osumljenka Španija sodi, da bodo lahko velike španske banke kapital zvišale brez pomoči države.
»Če hočejo sodelovati države, ki imajo presežek, denimo Kitajska, lepo in prav, Britanija pa ima primanjkljaj in britanski davkoplačevalci morajo plačevati za svoje banke in stati za svojo valuto,« je sodelovanje pri EFSF že zavrnil britanski finančni minister George Osborne, ki skupaj s številnimi analitiki ugotavlja, da je sporazum samo okviren, podrobnosti še manjkajo. V britanski javnosti pa se nadaljuje spor s Francijo, potem ko je francoski predsednik konec tedna okrcal britanskega premiera.
Irska se s takšnim
odpisom ne bi strinjala
Če pustimo evropske prepire za zdaj ob strani, četrtkov sporazum v slogu »bolje kot nič, a še vedno ne dovolj« ocenjujejo tudi številni strokovnjaki. »To je še en korak v pravo smer, ni pa dovolj za dokončanje igre,« je agenciji Reuters omenil vrhovni ekonomist UBS Stephane Deo. »Samo dve opciji sta za pravi požarni zid, bilanca ECB ali bilanca Nemčije,« verjame Karen Ward iz HSBC.
Irski finančni minister Michael Noonan pa je povedal, da se njegova država, čeprav so tudi njo morali reševati z evropskim denarjem, ne bi strinjala z odpisom dolgov v grškem slogu, saj bo ta po njegovem Grčiji prinesel od deset do šestnajst let hudega zategovanja pasu. Po njegovem je bruseljski sporazum samo zagotovil prihodnost evra in naredil konec grožnji globalne recesije. Res pa je, da v irskem primeru ni bila zadolžena država, ampak samo njene banke, v Dublinu pa medtem raje nadaljujejo politiko spodbujanja gospodarske rasti.
