Tiskane izdaje
Stopnja pokritja teh slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju vseh drugih rezervacij pa 57 odstotkov, pravijo v Banki Slovenije. Banke so s temi rezervacijami namreč že bremenile poslovne izkaze v preteklih letih.
Dejanska končna izguba bank z naslova teh slabih posojil bo po navedbah Banke Slovenije odvisna od uspešnosti unovčenja zavarovanj in nadaljnjih sprememb vrednosti teh zavarovanj, na primer delnic in nepremičnin. V primerih uspešnega prestrukturiranja podjetij oz. posojil je možen tudi prehod teh posojil med dobre terjatve.
V Banki Slovenije ob tem pojasnjujejo, da je treba pri interpretaciji slabih terjatev in ustreznosti njihovih zavarovanj upoštevati časovno spremembo vrednosti zavarovanja. Vrednost delnic je tako v času krize namreč močno upadla, zaradi česar so banke oblikovale rezervacije, vrednost delnic pa lahko v prihodnje spet naraste in zavarovanje bo vredno več.
Kredite so banke odobravale tudi z zavarovanjem na nepremičninah in glede na razmere v letih 2004 do 2008, ko je bilo odobreno največ kreditov in ko se je prodajalo skoraj vse, kar se je zgradilo, so bile tudi ocene po navedbah Banke Slovenije v tem primeru morda ustrezne, a teh razmer danes ni več.
»V času hitre kreditne rasti so bili vsi problemi skriti, s poglabljanjem krize pa so postali očitni. Banka Slovenije je že pred letom 2008 večkrat opozarjala na probleme prehitre rasti kreditiranja,« še pravijo v Banki Slovenije.
Pri tem poudarjajo, da je primarna odgovornost za sprejete poslovne odločitve v bankah vedno pri upravah, nadzornih svetih in lastnikih. Tako je Banka Slovenije tudi navedla v poročilu.
»Vsekakor Banka Slovenije sklenitve poslov ne bi mogla preprečiti, saj ni imela in nima takšnih pristojnosti. Redno pa so bila zahtevana ustrezna zavarovanja in slabitve, na ta način pa smo dosegli, da so te slabitve zmanjševale tekoči dobiček in s tem izplačilo,« dodajajo.
