Tiskane izdaje
Ljubljana – Vračanje ajde na slovenska polja je vsestransko koristno, še največ zavzetosti za njeno večjo pridelavo pa izkazujejo čebelarji. Ajda namreč cveti v času, ko v naravi za čebele ni druge paše.
Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je zato v sodelovanju z različnimi organizacijami in institucijami sprožila akcijo za večjo pridelavo ajde. S projektom »Promocija sajenje medovite ajde in uživanje izdelkov iz ajde« želijo za začetek s pomočjo informativnih zgibank osveščati potrošnike o pomenu uživanja slovenskih izdelkov iz ajde in spodbuditi pridelovalce k njenemu sejanju. Namen projekta je vzpostavitev kratke verige od pridelovalca ajde do odkupovalca, cilj pa je povečana poraba lokalno pridelanih izdelkov iz ajde, pri čemer bi imeli korist tudi čebele, saj je ajda pomembna paša za čebele, ker cveti v obdobju, ko v naravi za čebele ni obilne hrane.
Kot poudarja predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, »brez tega, da potrošnik išče ajdo, je kmetje ne bodo sejali in če je kmetje ne bodo sejali, je naše čebele ne bodo mogle obirati«.
Po besedah državnega sekretarja za kmetijstvo Branka Ravnika smo v Sloveniji v minulih dveh desetletjih ajdo pridelovali na 400 do 1200 hektarih površin, večinoma kot naknadni posevek. Spodbudno je, meni Ravnik, da se v zadnjih treh letih obseg površin, zasejanih s to poljščino ohranja na najvišji ravni, njeno pridelavo spodbujajo tudi v okviru sprejetih ukrepov kmetijske politike. Lani je bila tako ajda posejana na 1180 hektarih, pridelek pa je presegel 1200 ton.
Ajda je koristna za kmeta, zelo dobra za čebele in zdrava za ljudi, poudarjajo zagovorniki njenega vračanja na slovenska polja. Nekaj posebnega je zato, kot pravi Dejan Židan, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, ker zraste brez uporabe fotofarmacevtskih sredstev, tudi gnojiti je ni treba. »Na nek način razstruplja zemljo, korenine sproščajo snovi, ki uničujejo plevel in da ravno takrat čebelam pašo, ko druge ni. Tudi ekonomika govori v njen prid.« Da je dobičkonosna, če je trikrat dražja od pšenice, je ponazoril s podatkom: cena kilograma ajde je bila lani skoraj 700 evrov, pšenice pa dobrih 200 evrov.
Sicer pa je ajda tudi po svojih prehranskih lastnostih dobrodošla. Zato njeno večjo pridelavo, za katero se s svojimi aktivnostmi v zadnjih mesecih zavzema ČZS, podpirajo tudi živilci. Po besedah Jane Ramuš iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, ti že vrsto let pokupijo vso razpoložljivo ajdo na slovenskem trgu, manjko pa nadomestijo z uvozom iz različnih držav (Ukrajine, Češke in Madžarske).
