Čestitke in opozorila ob uvedbi evra

Ljubljana – Z današnjim dnem, ko je končan dvojni denarni obtok, je slovenski tolar odšel v zgodovino, evro pa je postal edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Tolarje bo sicer mogoče v bankah še do konca februarja zamenjati brez provizije, kasneje pa bo menjava tolarske gotovine mogoča v Banki Slovenije. Na zgodovinski dan so se zvrstili številni pomembni dogodki, med njimi slovesnost na najvišji ravni z naslovom Dobrodošlica evru, ki sta jo popoldne v Cankarjevem domu pripravili vlada in Banka Slovenije, Na slovesnost je bil povabljen evropski politični in denarni vrh.

Janša: Evro v Sloveniji korak v pravo smer ob pravem času

Prevzem evra je bil velik korak za Slovenijo in majhen za Evropsko monetarno unijo, za Evropsko unijo pa korak v pravo smer ob pravem času, je v sklepnem govoru na slovesnosti v Cankarjevem domu danes dejal slovenski premier Janez Janša. Uvedba skupne evropske valute je bil "pravočasen odgovor na izzive prihodnosti," odgovor, ki se zaveda tudi odgovornosti do prihodnjih generacij Evropejcev, je poudaril.

"Slovenija je od razpada Jugoslavije in osamosvojitve prehodila uspešno pot razvoja in tranzicije. Današnji dan je nov mejnik novega uspešnega koraka," je dejal. Slovenija, ki je izpolnila zahtevne maastrichtske pogoje za prevzem evra, bo tudi vnaprej izpolnjevala zaveze pakta stabilnosti in rasti, je zagotovil.

Za uvedbo evra je bilo potrebnih veliko opaznih in manj opaznih naporov, je spomnil Janša in poudaril, da "smo v imenu slovenske države za uspešen prevzem evra dolžni zahvalo mnogim". "Najprej zagotovo slovenskemu tolarju," ki je bil dobra valuta, od njega pa se poslavljamo z dobrimi občutki. Tolar ostaja neizbrisni del slovenske zgodovine in samozavesti, slovenske zgodbe o uspehu, je poudaril.

"Na današnji dan sem zahvalo dolžan vsem dosedanjim predsednikom in članom slovenskih vlad, še posebej finančnim ministrom, poslancem slovenskega parlamenta, guvernerjema in članom Sveta Banke Slovenije za pravočasne in pravilne odločitve na zahtevni poti," je poudaril. Zahvalil se je tudi bančnikom, gospodarstvenikom in vsem uporabnikom evra za pomoč in razumevanje pri gladkem prehodu na novo valuto, pa tudi Evropski centralni banki (ECB) in Evropski komisiji za pomoč in nasvete pri izpolnjevanju kriterijev in za pozitivno odločitev.

Slovenci in ostali narodi, vključeni v zadnjo veliko širitev EU, smo narodom in voditeljem Zahodne Evrope in evroatlantskih povezav dolžni hvaležnost, ker so ohranili, v času hladne vojne ubranili ter razvili območje svobode, demokracije in gospodarskega napredka. Ker so za skupen dom teh vrednot ustanovili in krepili EU. "Brez tega ne bi bilo ničesar, čemur bi se komunizma osvobojeni narodi lahko pridružili. Za Evropo in njene narode brez EU ne bi bilo dobro prihodnosti," je dejal Janša.

"Danes je naša hvaležnost še toliko bolj na mestu. Prvič zato, ker se je širitev izkazala za uspešno", pa tudi zato, ker "slovenski prevzem evra dokazuje, da se je EU sposobna razvijati in poglabljati naprej", je menil.

Evropski narodi, povezani v EU, imajo "dobro prihodnost", je dejal Janša in poudaril, da ni nerešljivih problemov in neuresničljivih sanj. Zato si moramo upati sanjati, si postavljati visoke cilje. "Evropa potrebuje sleherne sanje in upanje slehernega Evropejca. Da bo Evropa ne samo prostor učinkovitosti in odličnosti, ampak tudi prostor dobrega," je dejal.

Barroso: Evro ne prinaša le velikih prednosti, ampak tudi odgovornosti

Uvedba evra je pomemben zgodovinski korak za Slovenijo, pa tudi pomemben korak za EU, je na slovesnosti ob uvedbi evra v Sloveniji dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Izrazil je zadovoljstvo, da je prehod na evro v Sloveniji potekal gladko, vendar pa to še ne pomeni, da je delo končano. Evro prinaša tudi odgovornost, je opozoril Barroso. Podobno sta v Cankarjevem domu opozorila tudi predsednik evroskupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker ter predsednik ECB Jean-Claude Trichet.

"Evro ne prinaša le velikih prednosti, ampak tudi odgovornosti v smislu ohranjanja makroekonomske stabilnosti in konkurenčnosti Slovenije v območje enotne valute," je dejal Barroso.

Prevzem evra je velik dosežek, ki ga je vredno proslavljati, je dejal Barroso. Slovenija se je vključila v območje evra, ki je že prinesel pomembne prednosti, a lahko da še več v smislu rasti in zaposlovanja. Vendar pa ne pričakujte, da bo evro prinesel višjo gospodarsko rast, saj k temu lahko prispevajo samo strukturne reforme, je opozoril.

Uvedba evra v Sloveniji dokazuje, da območje evra ni le nekakšen zaprt klub, temveč da je evro resnično valuta EU ter da so vrata odprta za vse, ki spoštujejo pogoje za njegovo uvedbo, je poudaril predsednik komisije.

Evro je članicam dejansko prinesel trajne ugodnosti, kot so zadovoljiva rast, večja zaposlenost ter ekonomska stabilnost, pa tudi konkretne prednosti državljanom, je med drugim dejal Barroso.

Evro je zgodba o uspehu, ki je presegla tudi pričakovanja največjih optimistov, pa je poudaril Juncker. Ob številnih pohvalnih besedah na račun poguma slovenskih državljanov od osamosvojitve leta 1991 do uvedbe evra letos, je opozoril tudi na odgovornosti, ki jih od članic zahteva območje evra.

"Življenje v območju evra predpostavlja, da prednosti ne jemljemo kot dane in da na nacionalni ravni delujemo odgovorno," je dejal Juncker in poudaril, da evro sicer prinaša številne prednosti, poskusi Evropo uporabljati kot grešnega kozla, da bi odvrnili pozornost od slabosti nacionalnih politik, pa tudi vplivajo na evro.

Kljub mnogim prednostim evra, se mnogi še vedno z nostalgijo spominjajo na nekdanje nacionalne valute. "Zato je ključno, da evropskim državljanom pojasnimo, kaj lahko evro stori za njih, in česa evro zanje preprosto ne more storiti," je še poudaril Juncker.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je ob čestitkah Sloveniji opozoril, da tudi po vstopu v območje evra Slovenijo čakajo izzivi. Državo je pozval, naj pomaga pri krepitvi območja, hkrati pa si prizadeva za trajno vzdržnost svojih javnih financ.

Predsednik ECB pa je v svojem nastopu spomnil tudi na omejitve, ki še vedno veljajo za slovenske delavce pri dostopu na trge dela v večini starih članic EU in ki po prepričanju Tricheta ne spadajo v območje evra.

Merklova: Zgledujte se po Sloveniji in videli boste, da se prizadevanja poplačajo dvojno ali trojno

Nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel je na slovesnosti Dobrodošlica evru čestitala Sloveniji za vstop v območje evra in poudarila, da je Slovenija prva izmed novih članic Evropske unije, ki ji je to uspelo. Poudarila pa je tudi, da mora biti evro stabilna valuta, v katero bodo lahko ljudje zaupali.

Kot je poudarila nemška kanclerka v nagovoru na slovesnosti, s katero Slovenija obeležuje slovo od tolarja in prevzem evra, je Slovenija prva izmed držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki se ji je uspelo pridružiti območju evra. "Za to so bila potrebna velika prizadevanja, ki pa so se izplačala, tako Sloveniji kot tudi EU".

Prav tako je to tudi "vzpodbuda za druge članice EU". "Zgledujte se po Sloveniji in videli boste, da se prizadevanja poplačajo dvojno ali trojno," je dejala nemška kanclerka. Merklova je menila še, da je evro tudi simbol za integracijo Evrope in je tudi "viden znak vse večjega mednarodnega pomena Evrope". Prav tako pa po njenem mnenju šele z evrom lahko govorimo o resničnem skupnem trgu.

Poudarila je, da je evro dobra in stabilna valuta, kar je tudi v skupnem interesu vseh. "Za to pa je potrebno voditi zanesljivo in zaupanja vredno politiko," je še izpostavila. Že ob prihodu je sicer novinarjem poudarila, da mora evro ostati neodvisen od političnih vplivov in mora biti realna valuta, v katero bodo lahko ljudje zaupali.

Kot voditeljica trenutno predsedujoče EU je izpostavila tudi skupno 18-mesečno predsedovanje s Portugalsko in Slovenijo. Pri tem je napovedala, da bo sodelovanje v prihodnjih mesecih zelo tesno.

Merklova je s seboj ob prihodu v Slovenijo kot darilo prinesla nemške evrske kovance z motivom Brandenburških vrat, ki po njenih besedah predstavljajo simbol evropskega združevanja.

Evrokonferenca v Grand Hotelu Union

Že dopoldne pa se je v Grand Hotelu Union začela evrokonferenca s 300 povabljenimi gosti iz vse Evrope. Na konferenci, ki jo organizirata Evropska centralna banka in Banka Slovenije, so predstavljene izkušnje z uvedbo evrske gotovine v letu 2002 in prehodom na evro v Sloveniji, pa tudi novi izzivi za Slovenijo po vstopu v območje evra. Visoki predstavniki EU, slovenske vlade, evropske centralne banke in Banke Slovenije in strokovnjaki iz različnih področij bodo razpravljali o razširjeni ekonomski in monetarni uniji osem let po uvedbi evra 1. januarja 1999 in o prvih odzivih javnosti v Sloveniji.

Po besedah organizatorjev je slovesnost v Cankarjevem domu ena največjih prireditev v slovenski zgodovini in velik logistični in varnostni izziv, zato bo lahko dobra generalka za predsedovanje EU čez leto dni. Za spremljavo dogodka velja precejšnje zanimanje, akreditiranih pa je kar 260 novinarjev (140 domačih in 120 tujih) iz več kot 20 držav.

Trichet čestital Sloveniji

Premier Janša je že dopoldne sprejel predsednika ECB Jean-Clauda Tricheta, ki je Sloveniji ponovno čestital za uspešen prevzem evra. Slovenija je po njegovem mnenju z dobrim vodenjem ekonomskih politik opravila zelo veliko delo in dokazala, da je sposobna doseči najvišje cilje, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Kot je še dodal Trichet, je evro trdna valuta, v času od njegove uvedbe pa je bilo v državah, ki so ga sprejele za svoje plačilno sredstvo, ustvarjenih štirikrat več delovnih mest kot v enakem obdobju pred uvedbo. Sloveniji je zaželel iskreno dobrodošlico v evro območju in prijetno počastitev tega velikega dogodka.

Evro je kot skupna evropska valuta izjemen uspeh tako za Evropo kot tudi Slovenijo, čeprav so se na začetku tega evropskega projekta pojavljali nekateri dvomi, je ocenil premier Janša. Ob tem je zelo pomembno, da je Slovenija izpolnila maastrichtske kriterije ob visoki gospodarski rasti, dodaja premier, ki je poleg tega prepričan, da bo Slovenija kot del območja evra še hitreje napredovala, saj bodo podjetja lahko svoje aktivnosti načrtovala dolgoročno.

Trichet pri Drnovšku: Evro uspešen projekt

Tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek je v Ljubljani sprejel predsednika ECB Tricheta. Po ocenah Drnovška je vstop Slovenije v območje evra uresničenje strateškega cilja in pomembno prelomnico v razvoju države.

Drnovšek je izrazil prepričanje, da bo Slovenija dober in konstruktiven član monetarne unije. Ob tem se je Trichetu zahvalil za podporo, ki jo je Evropska centralna banka ves čas nudila Sloveniji, ravno tako pa tudi za njegovo udeležbo na današnji slovesnosti v Ljubljani, s katero Slovenija slovesno obeležuje prevzem skupne evropske valute.

Predsednik ECB je pri tem poudaril, da je vključitev Slovenije v območje evra rezultat dolgoletne uspešne finančne in gospodarske politike. Z vstopom Slovenije se je "družina", ki uporablja evro, povečala na 317 milijonov ljudi, je spomnil.

Evro je po besedah Tricheta uspešen projekt. Poudaril je, da je že danes jasno, da so se različne skeptične napovedi o prihodnosti skupne evropske valute pokazale kot neutemeljene. Strukturne reforme evropskega gospodarstva in preseganje tehnološkega zaostajanja Evrope za ZDA bodo jamčili nadaljnjo krepitev skupne valute, je še menil.

Slovaškega premierja je zanimal predvsem način, na katerega je Slovenija uvedla evro

Slovaški premier Robert Fico se je danes ob delovnem obisku v Sloveniji srečal s premierom Janšo, s katerim sta spregovorila predvsem o uvedbi evra v Sloveniji. Kot je povedal v izjavi za javnost po srečanju z Janšo, ga je zanimal predvsem način, na katerega je Slovenija uvedla evro, saj namerava Slovaška to storiti v letu 2009. Ob tem je Sloveniji čestital za uvedbo nove valute v tako kratkem času.

Janša in Gyurscany za skupno delovno srečanje obeh vlad

Premier Janša se je v Ljubljani srečal z madžarskim premierom Ferencem Gyurcsanyom. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se premiera med drugim dogovorila za skupno delovno srečanje vlad obeh držav, ki bo predvidoma oktobra letos potekalo na obmejnem območju, kjer prebivata manjšini.

Premiera Janša in Gyurcsany sta tudi ocenila aktualni položaj obeh manjšin - slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji - ter se zavzela za nadaljnje korake pri zagotavljanju zaščite njunih pravic.

Sogovornika sta se strinjala, da je tradicionalne dobrososedske odnose možno še okrepiti na številnih področjih. Največ možnosti za poglobitev sodelovanja je na področju zagotavljanja energetske varnosti in prometnih povezav, pri čemer sta izpostavila zlasti pomen Luke Koper. Izrazila sta tudi upanje, da bodo postopki v zvezi s podpisom pogodbe za izgradnjo Potniškega centra Ljubljana končani že v naslednjih mesecih.