Tiskane izdaje
Ljubljana - Aprila prihodnje leto bo tudi slovenska javnost že lahko prebirala seznam davčnih dolžnikov, če bo državni zbor izglasoval spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku.
Minister za finance Janez Šušteršič je danes po zasedanju vlade povedal, da s spremembami in dopolnitvami davčnega postopka omogočajo objavo dolžnikov z dolgom nad 5000 evrov, če s plačilom zamujajo nad tri mesece.
Vlada se je danes izrekla o spremembah in dopolnitvah zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb in o davčnem postopku in ju pripravila za obravnavo v državnem zboru.
Proti posegom v blagajne
Možnost obdavčitve po normiranih stroških, ki ga zdaj zavezancem z dejavnostjo že omogoča dohodninski zakon, umešča še v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Z zakonom o davčnem postopku namerava vlada med drugim izrecno prepovedati uporabo računalniških programov, ki v blagajnah na prodajnih mestih omogočajo brisanje podatkov o prometu. Po ministrovih besedah, bo še vedno mogoče popravljati pomote, a tako, da bo takšne nezlonamerne popravke mogoče slediti.
Čeprav je minister za finance na novinarsko konferenco po zasedanju vlade prišel predstaviti peredvsem davčne zakone, davčnih vprašanj zanj skoraj ni bilo. Novinarji so se osredotočili na zakon o sanaciji bank, o katerem je danes odločal odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko in ga skupaj z dopolnili vlade tudi prepoznal kot primerno besedilo za nadaljno obravnavo.
Na vprašanje, kaj meni o številnih pripombah zakonodajno pravne službe državenga zbora k predlogu zakona o sanaciji bank, je minister za finance Janez Šušteršič odgovoril: »Koalicijske poslanske skupine so za današnjo sejo odbora predlagale vrsto dopolnil, ki sledijo pripombam in opozorilom zakonodajno pravne službe, tam, kjer smo pač ocenili, da so upravičene. Dopolnila sledijo tudi pomislekom in dodatnim predlogom Banke Slovenije, tako da mislim, da bo zakon v državnem zboru sprejet. Mislim, da je to nujno.«
Šušteršič: Banke ne morejo več čakati
Glede opozoril sedanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in nekdanjega guvernerja Franceta Arharja, da zakon ne bo rešil ključnih problemov kreditiranja gospodarstva, je minister za finance povedal: »Če zakona ne sprejmemo, ne moremo narediti nič. Dokler nimamo pravne podlage, da začnemo oblikovati družbo za upravljanje slabih bančnih terjatev, tega ne moremo delati. Zato se mi zdi nujno, da je ta zakon sprejet. Pripravljali smo ga kar nekaj časa in danes se nekatere kritike nanašajo tudi na prejšnje različice besedila. Seveda sam sprejem zakona ne bo še ničesar rešil. Treba bo oblikovati, pripraviti programe za banke in začeti to izvajati. Eden od možnih zelo napetih rokov bi bil, da do konca leta že začnemo z nekaterimi prenosi teh slabih terjatev. Če bomo še en mesec teoretično razpravljali, ali je boljši tak ali drugačen način reševanja, od tega ne bo imel nihče nič, še najmanj bančni sistem in podjetja, ki so prezadolžena in imajo problem s kreditiranjem. Tisti, ki so že večkrat javno povedali, da takšnemu konceptu nasprotujejo, svojega mnenja ne bodo spremenili. Vlada mora pač prevzeti odgovornost in predlagati rešitve, ki se ji zdijo najbolj primerne. To smo tudi naredili. Skozi izvedbo bomo zadeve v zakonu dorekli.«
Po ministrovih besedah se je v državah, kjer so podobne sanacije bank izvedli, vedno izkazalo, da vsega ni mogoče predvideti vnaprej, kljub temu po njegovem mnenju zdravljenja bank ni več mogoče odlašati: » Gre za posebno situacijo, akuten problem, gre za nestandardno, interventno reševanje problema, in nemogoče je vse predvideti vnaprej, tako da bo nekdo prebral zakon in mu bo do pike jasno, kaj se bo v naslednjem letu zgodilo. Zakon je treba sprejeti in začeti reševati probleme.«
V povezavi z načrtovano sanacijo bank in družbo, ki bo prevzela slabe terjatve, je Šušteršič na vprašanje o obveščanju Evropske komisije odgovoril, da bo z Evropsko komisijo z vidika državnih pomoč vsekakor potrebno verificirati ne le zakon, »ampak tudi vsak program, ki ga bomo pripravili za banke, to bomo počeli, ampak to ne pomeni, da ne moremo zakona sprejeti in začeti delati.« Po ministrovih besedah se Evropska komisija zaveda pomena hitrosti pri teh ukrepih in je v »teh komunikacijah zelo odzivna«.
Politikov nočejo povsem odriniti
Na novinarsko vprašanje, ali je vlada pripravljena z zakonom zagotoviti, da v upravnem odboru družbe ne bodo sedeli politiki, je minister za finance Šušteršič odgovoril: »Kar zadeva scenarijev oziroma člane tega izvršnega odbora, moramo najprej vedeti, da sta tam predvideni dve vrsti direktorjev, izvršni in neizvršni. Pri izvršnih so omejitve že zdaj. Včeraj smo z dopolnili še dodatno predlagali, da funkcionarji ne morejo biti političnih strank in tudi ne člani izvršne veje oblasti. Hkrati za neizvršne direktorje predlagamo, da zanje ne bi veljala ta splošna prepoved, da ljudje iz vlade v odboru ne bi mogli sodelovati. Mislim, da je to zelo odgovorna naloga in jo je treba zelo natančno nadzirati. Vlada bo prevzela veliko odgovornost, in ne predstavljam si, da bomo na razpisu iskali neodvisne ljudi, ki jih nihče ne pozna, zato da bodo potem nadzorovali proces. Želimo imeti možnost ljudi, ki so tudi najbolj odgovorni za to, da ne gre nič narobe, imenovati v izvršni odbor, če se bomo tako odločili.«
To po ministrovih besedah ne pomeni, da bodo vsi neizvršni direktorji funkcionarji: »Zelo si bom prizadeval, da bodo med neizvršnimi direktorji – in morda tudi izvršnimi – ljudje, ki so kaj podobnega že delali v tujini, in z nekaterimi se tudi že pogovarjamo. Mislim pa, da ni noben velik greh, če si pri nekem tako izrednem ukrepu vlada pusti možnost, da zelo neposredno nadzoruje, kaj se tam dogaja. Če bo šlo nekaj narobe, bodo pač vsi prišli k vladi in rekli, zakaj pa niste tega preprečili.«
Šušteršič: dva odstotka delnic hitro prodamo
Glede ukrepa agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je vladi zaradi previsokega lastniškega deleža v NKBM odvzela glasovalne pravice na skupščini, je minister Šušteršič povedal, da je do previsokega državnega deleža prišlo, ker so banko po načrtu AUKN, ki jo je vodila Dagmar Komar, že pred časom dokapitalizirala državna podjetja.
Minister je v povezavi z vprašanjem, kaj se bo zgodilo, če bo banka potrebovala dodatna sredstva, poudaril, da so v banki še drugi lastniki, »ki bodo morali poskrbeti, da se to izvede«, in spomnil, da so banka in njeni nadzorniki že sprejeli program dokapitalizacije: »Glasovanje na skupščini ni edini način. Banka Slovenije ima veliko pristojnosti, da lahko banki naloži, kaj naj počne, in tudi ministrstvo za finance ima v okviru svoje odgovornosti za stabilnost bančnega sistema dovolj pristojnosti, da lahko z banko komunicira o tem. Mislim, da s tem proces dokapitalizacije ni ogrožen.« Šušteršič meni, da prevelik delež države v banki ni problem, ki ga ne bi bilo mogče rešiti: »Dva odstotka delnic se proda, pa lahko država spet glasuje.«
