Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčna uprava je 939 posameznikom in pravnim osebam, katerim so na geodetski upravi izračunali, da so njihove nepremičnine skupaj vredne vsaj milijon evrov, v preverbo poslala seznam njihovih nepremičnin. Do 3. septembra ji morajo sporočiti, katere so namenjene za poslovno, industrijsko rabo ali jih oddajajo v odplačni najem.
Zraven morajo priložiti dokazila, da, na primer, podjetje izkazuje nepremičnino med poslovnimi sredstvi in da se mu stroški zanjo priznavajo kot davčno priznani odhodek. Fizične in pravne osebe lahko kot dokazilo predložijo tudi najemne pogodbe.
Davčna uprava (Durs) bo nato s seznama črtala nepremičnine, ki jih lastnik uporablja v poslovne namene ali jih oddaja v najem. Če se bo skupna vrednost preostalih na listi zmanjšala pod milijon evrov, Durs ne bo obračunal kriznega davka na nepremičnine, ki ga je predpisal zakon o uravnoteženju javnih financ.
Ostali lastniki bodo predvidoma že v drugi polovici septembra dobili odmerne odločbe.
Komur so na geodetski upravi (Gurs) skupno posplošeno tržno vrednost nepremičnin, ki bodo ostale na seznamu, ocenili na milijon do vključno dva milijona evrov, bo letos in v naslednjih dveh letih moral plačati davek po stopnji 0,5 odstotka od vrednosti.
Tistim, ki bodo imeli nepremično premoženje, vrednejše od dveh milijonov, bodo na Dursu odmerili odstotni davek. Letos bodo obračunali »le« polovico predvidenega zneska.
Tako bo nekdo, ki ima samo zase na primer nekoliko razkošnejšo hišo v priobalnem pasu, v središču Ljubljane ali na obali Blejskega jezera z nekaj kolikor toliko kakovostnega zemljišča in še malo boljše stanovanje ob morju ali v Ljubljani, zelo verjetno moral plačati davek.
Če bodo vse nepremičnine vredne na primer milijon, bo letos v največ treh obrokih v državni proračun moral prispevati dodatnih 5000 evrov, naslednje leto in leto zatem pa kar 10.000.
Imeti več še ne pomeni možnosti plačati
Ante Guberac, eden premožnejših Koprčanov, se sprašuje, kje bodo lastniki teh nepremičnin dobili denar za plačilo davka, če ni dela.
Edo Pirkmajer je lastnik večjega števila nepremičnin, vendar jih oddaja, zato davka ne bo plačal. Tudi on opozarja, da ni mogoče povezovati vrednosti premoženja z dohodkom, ki ga to premoženje prinaša.
»Krizni davki bi morali biti smiselni in zajeti tiste, ki zaslužijo več, ne tiste, ki slučajno imajo več in so si to pridobili v preteklosti,« pravi Pirkmajer in ocenjuje, da izplen na koncu ne bo velik. Tudi zato, ker bodo številni, tako kot on, izpadli z liste zavezancev.
Po oceni finančnega ministrstva bi se z davkom na milijonske nepremičnine v proračun letos steklo 4,8 milijona evrov, v naslednjih dveh letih pa po 9,7 milijona, če bi bilo v obdavčitev zajetih tisoč zavezancev.
Na Dursu pričakujejo, da se bo število od 939 potencialnih zavezancev – približno polovica je fizičnih oseb – zmanjšalo. Sodeč po podatkih, ki so nam jih poslali, bodo državni proračun s tem davkom oplemenitili predvsem zavezanci, ki spadajo v davčne urade Ljubljana (469), Kranj (172), Koper (94) in Maribor (64).
