D&B znižal bonitetno oceno Slovenije

Po oceni bonitetne hiše D&B je gospodarstvo še vedno obremenjeno z dolgovii. Sloveniji grozi bančna kriza.

Objavljeno
19. september 2012 15.23
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Bonitetna hiša Dun and Bradstreet (D&B) je zaradi »med sabo povezanih likvidnostnih problemov« znižala oceno Slovenije z DB2d na DB3a in pripisala, da se tveganja še povečujejo zaradi neugodnih političnih, trgovinskih, gospodarskih in zunanjih vzrokov.

D&B investitorjem pri nas svetuje »aktivno upravljanje tveganj«. Poudarja, da je naše gospodarstvo preobremenjeno z dolgovi, delež slabih posojil se je konec prvega četrtletja povzpel na 11,8 odstotka. Banke potrebujejo dokapitalizacijo.

»Čeprav je država doslej zapolnila vrzeli iz svojih lastnih sredstev, saj je julija 2012 znova dokapitalizirala Novo Ljubljansko banko s 381 milijoni evrov, je predsednik vlade izjavil, da NLB potrebuje več kot 500 milijonov evrov, preden bi lahko znova začela posojati, dokapitalizacijo pa potrebujeta tudi Nova Kreditna banka Maribor in Abanka v znesku 115 milijonov evrov,« ugotavljajo v D&B.

Pri tem navajajo ocene, da slovenski bančni sistem za zadostitev zahtevam Unije potrebuje 3,5 milijarde evrov, deset odstotkov BDP. D&B opozarja, da je vlada omejena s svojimi viri in da so banke čedalje bolj odvisne od evropskih sredstev – če teh ne bi bilo, bi Sloveniji grozila bančna kriza, ki bi imela zelo negativne posledice za gospodarstvo.

Po mnenju D&B »slovenska prepirljiva politika ne pomaga k reševanju težav«. Navaja, da je državni zbor preložil razpravo o uvedbi zlatega fiskalnega pravila, to pa povečuje nezaupanje v sposobnost države, da omeji večanje javnega dolga. Čeprav vlada doslej redno servisira obveznosti do tujine, se nezaupanje povečuje, kar nakazuje raven zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic na več kot sedem odstotkov.

Brez odločnih ukrepov se lahko Slovenija približuje kritični točki, ko tuji zasebni posojilodajalci ne bi več hoteli jamčiti za vse večje slovenske obveznosti in bi sledil default. »Podobno kot na Irskem in v Španiji tudi v Sloveniji medsebojno prepletena vlada in bančni sektor vlečeta drug drugega v prepad. Bailout, pomoč EU, je zdaj morda edina možnost,« poudarja D&B.