Delitev dobička zaposlenim?

Ljubljana – Prakso delitve dobička med zaposlene in druge oblike finančne soudeležbe zanje že desetletja uveljavlja razviti svet. Tudi zato je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) te dni sprejel novo mnenje o finančni participaciji delavcev v Evropi. Z njo poziva k oblikovanju evropskega čeznacionalnega modela finančne participacije delavcev.

Ideja – kaj šele praksa – ni zapoznelo socialistična, ampak jo kot uspešno prakso že desetletja uresničujejo še zlasti v razvitih evropskih državah in ZDA. Mnenje evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki ga je sprejel te dni, jasno sporoča: finančna participacija delavcev je priložnost za vse deležnike v nekem podjetju: za podjetje, delavce in družbo kot celoto. Hkrati pa odbor s tem poziva Evropski svet, naj sprejme priporočilo, ki bo spodbujalo sprejetje evropske platforme za to participacijo.

EESO se zavzema za to, da ostane finančna soudeležba prostovoljna, toda poudarjajo: ne sme posegati po sedanjem sistemu plačil, niti ne sme biti del pokojninskih sistemov, ampak je lahko le dodatni vir sredstev za obdobje po upokojitvi. Od te participacije se pričakujejo tudi druge koristi: boljša kupna moč, boljši pogoji za ustvarjanje premoženja in zaradi vsega tega boljše vodenje podjetij. Na koncu tudi z glasovalnimi pravicami delavskih delničarjev, saj EESO meni: podjetja s temi delničarji dobijo zahtevno, a tudi potrpežljivo in zvesto skupino delničarjev.

Priprava skupnih načel ni pripomogla, da bi odpravili ovire za čezmejne sheme in načrte participacij, ki že obstajajo. Ker veliko oblik te participacije po Evropi temelji na davčnih olajšavah, bi bilo treba podjetjem, ki delujejo čezmejno, pomagati pri premagovanju davčnih ovir. Davčne spodbude sicer niso nujne za finančno soudeležbo zaposlenih, gotovo pa drži, da so se tam, kjer so jih uvedli, dobro obnesle. Tudi pri nas so imela določena podjetja težave pri uporabi načrtov finančne participacije, kakor jih po vsem svetu ponujajo njihove lastnice.

Evropska komisija podpira projekte, s katerimi bi dobili tako imenovani »modularni pristop«, model, ki bi razlikoval med tremi osnovnimi oblikami finančne participacije: udeležbo pri dobičku, individualno kapitalsko udeležbo in konceptom ESOP (načrt delavskega delničarstva) in bi se lahko uporabljal čezmejno. Toda, poudarja EESO: dokler takšnega modela ne bo, bi si bilo treba prizadevati za vzajemno priznanje različnih oblik. Tudi v krizi, ko je na prvem mestu preživetje podjetja, je lahko finančna soudeležba zaposlenih zanimiva, saj se delavci zavzemajo za dolgoročni uspeh podjetja. Kljub kritikam, da bi bil lahko v primeru stečaja poleg delovnega mesta ogrožen tudi kapital zaposlenih, zagovorniki menijo, da bi takrat morale biti terjatve delavcev (prihranki, ki so jih vložili v podjetje) prednostno obravnavane pred drugimi upniki.