Tiskane izdaje
Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Grosar je na okrogli mizi, ki jo je v okviru prvega letnega kongresa v Ljubljani pripravilo Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), ocenil, da je Slovenija na razpotju in da po letih, ki so minila od razglasitve samostojnosti, potrebujemo določeno prenovo. Prepričan je, da ne moremo več braniti pridobljenih pravic oz. vztrajati na pridobitvah, ki dušijo gospodarstvo. Predlagane spremembe delovnopravne zakonodaje po njegovem mnenju niso dovolj ostre.
»V Sloveniji poskušamo na novo izumiti toplo vodo,« pa je ocenil direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš. Strinjal se je, da se pri nas skuša ohraniti postkomunistične strukture in da je to zelo slabo. Kritičen je bil tudi, ker se delodajalce v času pogajanj o reformi predstavlja zgolj kot tajkune ali nesposobneže, medtem ko vmesne slike delodajalca ni.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je medtem opozoril, da krize, zaradi katere se sprejema spremembe, niso povzročili prejemki delavcev in njihove pravice. Problemi tičijo v bankah, je izpostavil. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo »rokohitrsko« sprejemanje pomembnih odločitev pripeljalo do socialnega nemira. Spomnil je še da je tudi delavec potrošnik in da zmanjšanje njegove kupne moči ne more pomagati gospodarstvu.
Da so socialni partnerji pri usklajevanju reforme trga dela pred enim največjih izzivov, je ocenil tudi generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar. Ob tem je izpostavil, da želi vlada z reformo zmanjšati dualizem na trgu dela in poskrbeti predvsem za boljši položaj mladih. To je nad interesom delodajalcev in sindikatov, je zatrdil. Reforme sicer ne predstavlja le zakon o delovnih razmerjih, je poudaril.
Premalo prožnosti ustavlja razvoj podjetij
A delodajalci se bojijo, da reforma ne bo zagotovila dovolj prožnega trga dela. Kot je dejal Trobiš, pomanjkanje prožnosti ustavlja razvoj podjetij, saj se z zaposlovanjem in odpuščanjem ne morejo prilagajati obsegu dela, ki ga imajo.
Majcen je spomnil, da je že v obstoječi zakonodaji zapisano, da je treba praviloma zaposlovati za nedoločen čas, a se tega, ker ni ustreznega nadzora, delodajalci ne držijo. Po njegovem mnenju pa ni problematično samo zaposlovanje za določen čas, temveč tudi prekerne oblike dela, o katerih se premalo govori. Vlada bi morala urediti študentsko delo, verjame. V zvezi z agencijskim delom pa je menil, da nenehno premeščanje delavca ni dobro in da so tudi tu potrebne spremembe.
Pogačar je ocenil, da bi bilo v primeru zagotovitve dovoljšne fleksibilnosti zaposlitev popolnoma vseeno, ali je nekdo zaposlen za nedoločen ali določen čas. Delodajalec bo v tem primeru po njegovem mnenju raje zaposloval za nedoločen čas, saj bo želel zadržati delavca. Izpostavil je še, da je treba dati čim več prostora kolektivnemu dogovarjanju med delodajalci in delojemalci. Zaveda se sicer, da mnogo zaposlenih ni pokritih s kolektivnimi pogodbami in da je to problem.
Razprava je sicer tekla tudi o stroških dela. Te je treba znižati, je prepričan Grosar. V tej luči je bil kritičen tudi do sindikatov. Jezi ga, da denimo pričakujejo plačilo neopravljenega dela oz. plačilo odmora za malico. Tega v drugih državah namreč ni.
