Demonstrirali bodo za spremembe in ne le »govoričili«

Ljubljana - Pet sindikalnih central (Pergam, KS 90, KNSS - Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost) se bo, pod določenimi pogoji, pridružilo protestu po Ljubljani, ki ga je za 28. novembra napovedala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). O poteku demonstracij in o skupnih sindikalnih zahtevah se bodo z ZSSS pogovorili na sestanku, večjih vsebinskih razlik pa med petimi centralami ni. Vladi in delodajalcem sporočajo, da je materialni položaj zaposlenih alarmanten, zato zahtevajo nova plačna razmerja in višjo minimalno plačo, pomisleke imajo tudi o nujnosti reform. Nekaj kritike so namenili tudi sindikalnim soborcem, saj menijo, da v sedanjih razmerahi ni prostora za soliranje, še manj pa le za »sprehod in žvižganje po mestu«.

»Cilj so spremembe, ne protest. Če se ne bo zgodilo nič, bo to odplaknilo tudi nekatere sindikate in liderje,« je kolege v ZSSS opomnil predsednik Pergama Dušan Rebolj. Pet sindikalnih zvez se je zato odločilo, da bodo razširili zahteve ZSSS za dvig minimalne plače in proti delu predlagane pokojninske reforme in da se ne bodo zadovoljili le z »govoričenjem«. Skupaj zahtevajo drugačno politiko vlade pri soočanju s krizo, ponovni socialni dialog tako z vlado kot delodajalci, davčno razbremenitev plač in s tem neto dvig, želijo pa si tudi pogajanja o spremembi celotnega plačnega modela. Z največjo sindikalno zvezo se bo pet ostalih central poskusilo dogovoriti ne le o vsebini skupnega protesta, temveč tudi o tem, kako naprej, če ta ne bo uspešen. »Na protest gremo, če se dogovorimo, da na protestu ne bo samo govoričenje, ampak da bodo sledile zahteve, ki bodo časovno opredeljene,« pogojuje predsednik Neodvisnosti Drago Lombar. Če se jim z delodajalci kljub temu ne bi uspelo sporazumeti o višjih plačah, bo sindikatom kot naslednji korak predlagal splošno stavko.

V KS 90 se še niso dokončno odločili, ali bodo na protestu sodelovali. Sindikati bi po mnenju predsednika Borisa Mazalina morali najprej razmisliti o svojih nadaljnjih korakih in strategiji. Če je protest nasprotovanje delodajalcem, jih je treba pozvati k takojšnjim pogajanjem in urediti plačna razmerja, zahtevati udeležbo pri dobičku ter boljše delovne pogoje, ob neuspehu pa organizirati splošno stavko. Če je uperjen zoper vlado, morajo zahtevati večjo vlogo Ekonomsko socialnega sveta in sporazum o reformah. »Nočemo na shod, če bomo tam le publika, saj bomo sindikati tako le sodelovali v igri delodajalcev in vlade,« meni Mazalin.