Tiskane izdaje
Ljubljana - To mejo je okoli 11. ure danes presegala 10-letna obveznica z zapadlostjo leta 2020, piše STA. Ta je sicer precej nelikvidna. Donosnost bolj likvidne obveznice z zapadlostjo leta 2022 pa je bila okoli 11. ure še vedno za las pod sedmimi odstotki.
Za primerjavo, donos 10-letne nemške obveznice je bil zgodaj popoldne pri 1,80 odstotka, donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 pa 7,10 odstotka. Pribitek s tem znaša 5,30 odstotne točke, kažejo podatki, ki so jih posredovali iz NLB. Višja cena pa po zagotovilih finančnega ministrstva ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga.
Potem je tukaj še donos do dospetja za slovenske obveznice, ki že nekaj časa presega donos na španske obveznice. Gre za podatke s sekundarnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali v primeru, da bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. »Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana,« pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB.
Donosnost 10-letne slovenske državne obveznice z zapadlostjo leta 2022 je bila okrog 11. ure pri 6,995 odstotka.
Za mejo vzdržnosti refinanciranje javnega dolga splošno veljajo obrestne mere do višine okoli sedem odstotkov. Pri približno sedemodstotni obrestni meri na 10-letne državne obveznice so namreč morale za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in EU zaprositi Grčija, Irska in Portugalska.
Slovenija je sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato se do leta 2014 ne pričakuje "večjih stresov", je sicer v odzivu na dvig cene zadolževanja Slovenije v svojem nastopu na Dnevih bančnikov danes poudaril minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.
Po mnenju viceguvernerke Banke Slovenije Stanislave Zadravec Caprirolo pa je dvigovanje donosnosti slovenskih obveznic deloma posledica okužbe zaradi težav Italije, deloma pa je vzrok iskati tudi v dosedanji sistemski nesposobnosti Slovenije, da izvede potrebne strukturne spremembe.
