Draghi: Evropa še naprej pred velikimi izzivi

Predsednik Evropske centralne banke zagotavlja, da ECB za reševanje krize ne bo tiskala denarja.

Objavljeno
09. oktober 2012 14.33
A. V. B., gospodarstvo
A. V. B., gospodarstvo
Gospodarstvo in finančni sistem v Evropi sta še naprej pred velikimi izzivi, je v današnjem nastopu pred člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve povedal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Obenem je ponovil, da ECB za reševanje krize ne bo tiskala denarja, poroča STA.

Draghi je sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal, da obstajajo razlogi za optimizem, saj strukturne reforme po članicah območja evra ponekod že dajaje rezultate, ko gre za krepitev konkurenčnosti in zniževanje stroškov dela, t.i. notranjo devalvacijo, in za uravnoteženje javnih financ.

Kljub temu pa so izzivi po Draghijevih besedah še vedno veliki. Med temi je omenil morebitne težave pri izvajanju varčevalnih in reformnih ukrepov zaradi politične nestabilnosti. Ob tem je bančni sistem še naprej zelo občutljiv na gibanja v gospodarstvu, po drugi strani pa je posojilna dejavnost bank še naprej šibka in ta krč onemogoča hitrejše okrevanje gospodarstva.

Draghi se je dotaknil tudi nedavno potrjenega novega programa odkupovanja državnih obveznic s strani ECB. Gre za vnaprej neomejeno odkupovanje kratkoročnih obveznic na sekundarnem trgu pod strogimi pogoji, saj bodo države najprej morale zaprositi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra.

ECB ne more nadomestiti ukrepov članic

Draghi je danes ponovil, da ECB deluje v okviru svojega mandata in da za reševanje krize v evrskem območju ne bo tiskala denarja.

"ECB se ne sme lotiti monetarnega financiranja držav in ne more nadomestiti ukrepov članic območja evra. Prelahko je misliti, da lahko ECB nadomesti delovanje članic evrskega območja oziroma odsotnost njihovega delovanja s tiskanjem denarja. Do tega ne bo prišlo," je bil jasen.

Draghi je spomnil, da so v Frankfurtu v okviru svojega mandata storili že veliko, od obsežnih triletnih operacij refinanciranja bank po nizki obrestni meri do dveh programov odkupovanja državnih obveznic.

Pri tem je dejal, da odkupovanje obveznic s strani ECB ne bo in ne sme biti nadomestilo za dostop do finančnih trgov. Strogo pogojevanje je za uspeh programa po prepričanju Italijana na čelu ECB bistvo programa, saj so izkušnje prvega programa odkupovanja obveznic pokazale, da brez pogojev ne bi deloval. V odsotnosti pogojevanja bi po njegovih besedah države izgubile motivacijo za ukrepanje.

Čim prej enoten nadzor bank

Glede oblikovanja enotnega nadzora nad bankami v območju evra je izrazil željo, da bi nova pravila res začela veljati že s 1. januarjem 2013, saj bo po njegovih besedah trajalo približno leto dni, da se pri ECB vzpostavijo vsi pogoji za enotni nadzor.

Meni, da bo trajalo leto dni, da se v ECB vzpostavijo vsi pogoji za enotni nadzor. Pomembno je, da zakonodaja začne veljati januarja, tako da se proces lahko začne.

Drghi je prepričan, da so vsi trije stebri bančne unije ključni - poleg enotnega nadzora gre še za skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in sklad za reševanje bank. Vendar pa gre po njegovih besedah za vprašanje časovnice. Najprej je treba vzpostaviti enotni nadzor nad tveganji in skupna pravila, nato pa se lahko prevzame skupno odgovornost ta tveganja. "Treba je iti postopno," je prepričan.

Prvi mož osrednje denarne ustanove območja evra se je dotaknil tudi razmer po posameznih članicah. Grčija je tako po njegovih besedah naredila vidne in pomembne reformne korake, vendar pa ima pred seboj še precej dela.

"Vidimo napredek, a vidimo tudi, da je potrebno še več dela," je pojasnil. Pred objavo poročila trojke, ki jo poleg ECB sestavljajo še predstavniki Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, pa o podrobnostih ni želel govoriti.

V ECB sicer prepoznavajo žrtve, ki jih prilagoditveni ukrepi zahtevajo po ranljivih članicah območja evra, a obenem meni, da je treba videti tudi napredek, ki ga ti ukrepi prinašajo.