Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsaj 500 ljudi v Sloveniji danes ve o soncu nekaj, česar morda ne bi, če včeraj pozno popoldne ne bi bili na šestem vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju: lani je sonce v Sloveniji sijalo 4410 ur, a videli smo ga le 1724 ur. Kako je to povezano z našim gospodarstvom?
Tudi vseh priložnosti ne vidimo, so na velikem zaslonu v ospredju največje dvorane v kongresnem središču brali udeleženci največjega zbora gospodarstvenikov v državi.
Preostala statistika, ki je bila na ogled, ni bila tako spodbudna: vrsta brezposelnih je dosegla število 107.049, gospodarska rast je zastala pri 0,9 odstotka, gradbeništvo je upadlo za 26 odstotkov.
Gospodarska zbornica je doslej na vrh gospodarstva povabila tudi predstavnike vlade, a letos ni imela naslovnika za vabilo, kajti ekipa Boruta Pahorja opravlja le še nujno delo. Zato so v prvih vrstah sedeli predstavniki strank, ki se bodo pomerile na decembrskih volitvah. »Gospodarstveniki bodo predstavili svoja stališča. Politike prosimo, da komentirate, kar bodo povedali menedžerji, kajti za predstavitev svojih programov boste imeli še dovolj priložnosti,« je navzoče v uvodnem govoru nagovoril predsednik zbornice Samo Hribar Milič.
Zbranim se je z nagovori prvič predstavilo novo predsedstvo gospodarske zbornice, ki so ga v statut vključili po letošnjih volitvah. »Situacija je po našem mnenju obupna. Mnogi se tega sploh ne zavedajo. Skrbi me, ker smo soočeni z zmanjšanjem povpraševanja, ki se ohlaja,« je položaj v državi opisal predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec in izrazil bojazen, da prihaja čas poceni prodaje deležev v slovenskih podjetjih, posebno tam, kjer bodo deleže prodajale banke.
Naročila navzdol
Tudi predsednik Kolektorjeve uprave Stojan Petrič je bil zaskrbljen: »Pred nami je nov padec gospodarske rasti, ki ga že zaznavamo z zmanjševanjem števila novih naročil v zadnjem četrtletju. Potrebujemo nov gospodarski zagon, nove investicije, nove bančne kredite, davčne olajšave za opremo. Predlagamo, da se država zadolži za dodatno milijardo za izključno dobre razvojne projekte. Gospodarsko ministrstvo v novi vladi naj vodi človek, ki je zadnjih deset let vodil veliko podjetje. Nova vlada naj za dva odstotka zviša stopnjo davka na dodano vrednost za pet let, ker si to lahko privoščimo, in obdavči naj premoženje.«
Po šestem vrhu slovenskega gospodarstva je mogoče reči: gospodarstveniki iz leta v leta opozarjajo na iste ovire. »Morda lahko spodbudno govorimo o slovenskem izvozu, a vedeti moramo, da le 650 podjetij ustvari 85 odstotkov izvoza,« nam je Hribar Milič odgovoril na vprašanje, kaj dobrega je vendarle mogoče povedati o letu, ki je preteklo od petega vrha.
Sindikati pogrešajo reforme finančnega sektorja
Pri nekaterih nastopajočih, ki so opozarjali na preveliko zaščito delavcev, sem pogrešal več samokritičnosti, je srečanje komentiral predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. »Če opozarjajo na previsoke odpravnine delavcev, morajo nekaj povedati tudi o odpravninah menedžerjev in njihovih bonitetah. Če se kdo zaletava v delavske pravice, naj s prstom pokaže tudi na te deviacije,« meni Semolič. »Kar sindikati pogrešamo, je večji poudarek na reformah finančnega sektorja, ki je povzročil krizo.
Prav tako nihče ni nič povedal o socialnem sporazumu, ki prihaja v ospredje trenutnega delovanja delodajalcev in sindikatov ter kjer je možnost, da bi se skupaj dogovorili o ciljih in novih razvojnih politikah. Če hočemo v tej družbi uspeti, moramo postavljati v ospredje socialno partnerstvo, kar je bilo odrinjeno iz današnje razprave.«
Udeležence vrha gospodarstva smo ob robu povprašali, kaj naj bo prvi ukrep prihodnje vlade in kaj menijo o dvigu davka na dodano vrednost.
