Država še do 80 milijonov za NLB?

Skupni znesek dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke naj bi po novem znašal 250 in ne 400 milijonov evrov.

Objavljeno
21. oktober 2011 20.02
Posodobljeno
22. oktober 2011 07.00
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – Skupni znesek dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke naj bi po novem znašal 250 (in ne 400 milijonov evrov), pri tem pa naj bi približno tretjino, torej od 70 do 80 milijonov evrov, iz državnega proračuna za 2012 primaknila tudi slovenska država, smo izvedeli iz več neuradnih virov. Skladno z napovedmi vlade, da država letos (!) ne bo dokapitalizirala NLB, bi bila tako dokapitalizacija z državno podporo prihodnje leto, aprila, ko se izteče zahteva Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti NLB.

Na ministrstvu za finance omenjenih številk in dejstev niso niti potrdili niti zanikali, prosili pa so nas, naj »se obrnemo na AUKN. Pogovori glede dokapitalizacije še potekajo, zato je o konkretnih zaključkih oziroma dogovorih prezgodaj govoriti. Ministrstvo za finance se močno zaveda morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa dokapitalizacije in hkrati poudarja, da bo z vlado storilo vse za zaščito interesov slovenskih davkoplačevalcev ter zagotovitev ustreznega financiranja slovenskega gospodarstva.« Ko smo prosili za komentar, ali bo dokapitalizacija NLB res v znesku 250 milijonov evrov, pri čemer bi do 80 milijonov iz proračuna prispevala država, so nam iz AUKN sporočili le: »Vprašanj ne moremo komentirati.«

Aprila 2012 poteče tudi eno leto, odkar je država dokapitalizirala NLB, kar pomeni, da bi država lahko formalno znova kapitalsko podprla NLB, seveda upoštevajoč predpise evropske komisije. Po njih morajo banke najprej uporabiti zasebne vire kapitala, po potrebi jim nato pomoč ponudi vlada, če pa ta ni na voljo, se dokapitalizacija financira s posojilom iz začasnega kriznega sklada EFSF. Dokapitalizacija iz javnih virov mora biti skladna s pravili EU glede državne pomoči. In od kod ideja, da bi država spet posegla s sredstvi davoplačevalcev? Država bi menda tako poskrbela, da bi v novem delničarskem sporazumu z drugimi partnerji v dokapitalizaciji (EBRD, IFC, KBC) še vedno ohranila prevladujoči vpliv v NLB.