Tiskane izdaje
Ljubljana – Na direktoratu za energijo in tudi v Geoplinu je nastal preplah, ker kabinet predsednika državnega zbora na oktobrsko sejo parlamenta ni uvrstil sprememb energetskega zakona. Nevarnost je namreč, da bodo podlage za preoblikovanje skupine Geoplin sprejete prepozno za spremembe po željah Geoplina in ne v škodo zdaj skoraj monopolnega dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji.
Po direktivi 2009/73/ES, sprejeti 13. julija 2009, so predvidene tri možne oblike vertikalno integriranih podjetij v plinski dejavnosti. Najslabša za skupino Geoplin bi bila oblika lastninskega ločevanja Geoplina in Geoplina Plinovodov, vendar le ta preostane, če se država ne odloči pravočasno za eno od drugih dveh: neodvisni sistemski operater (ITO) ali neodvisni operater sistema (ISO).
Direktiva določa, da se za eno mehkejših oblik odloči država. To bi poslanci določili s spremembami energetskega zakona, a jih ne bodo obravnavali, razen če desetim poslancem uspe s predlogom razširitve dnevnega reda seje. Na tej podlagi začne agencija za energijo uradno certificiranje sistemskega operaterja plinovodnega omrežja. Če to ni končano do 3. marca, ostane samo prva oblika preoblikovanja. A tudi tu še ni vse povsem jasno.
Majhne spremembe
»Po analizah, ki so upoštevale tako notranje kot zunanje okolje in večino dejavnikov, ki jih je mogoče predvideti, in sta jih naredili obe upravi vertikalno integriranih podjetij skupine Geoplin, smo sklenili, da je neodvisni sistemski operater ITO najprimernejša izbira za poslovanje obeh podjetij v prihodnosti in je tudi najbližje sedanjemu načinu izvajanja dejavnosti v skupini Geoplin,« pojasnjujejo iz uprave Geoplina, ki jo sestavljata Boštjan Napast in Alojz Stana.
V Geoplinu so prepričani, da lahko na podlagi direktive končno odločitev o organizacijski obliki izvajanja dejavnosti v skupini Geoplin sprejmejo lastniki – družbeniki. »Ne glede na to da državi še ni uspelo prenesti direktive v notranji pravni red, menimo, da je postopek certificiranja mogoče izvesti tudi neposredno na podlagi omenjene direktive,« pravijo v Geoplinu.
Dodajajo, da bosta obe upravi skupine Geoplin na podlagi odločitve na skupščini družbe Geoplin 20. oktobra začeli postopke preoblikovanja v organizacijsko obliko, ki bo izbrana, in izvedli vse potrebne aktivnosti, predpisane v direktivi.
Roke bi lahko ujeli, a...
Na agenciji za energijo smo izvedeli, da ni vse tako preprosto, saj se mora država odločiti za eno od oblik preoblikovanja. Agencija od države še ni dobila take odločitve, v javni obravnavi novega energetskega zakona, ki še ni predpis, je le prenesla to odločitev na podjetje. Zato na agenciji še ne vedo, kaj bodo, najverjetneje pa se bodo po posvetu z direktoratom za energijo in združenjem evropskih regulatorjev po pridobitvi vloge Geoplina za začetek certifikacijskega postopka lotili predcertifikacijskega postopka.
Pri tem ni jasno niti to, kako bo evropska komisija, ki je Sloveniji zaradi neprenosa direktive že poslala opomin, ravnala v okoliščinah, ko država nima vlade. V takem položaju ni samo Slovenija, zato lahko nastane več vmesnih tolmačenj direktive.
Napoved tržnih težav
Pri vsem tem se širijo še mnenja, da Geoplin ni v najboljšem položaju, ker se kmalu iztečejo petletne pogodbe, s katerimi je držal za vrat kupce plina. »Trg zemeljskega plina je liberaliziran od leta 2007. Družba Geoplin je pripravila ustrezno strategijo, s katero se je odzvala na novonastale tržne razmere, in prepričani smo, da bo tudi v prihodnje konkurenčno zadostila večini potreb dolgoletnih poslovnih partnerjev, tako glede kratkoročnih nabav na likvidnih trgih kot glede dolgoročnih potreb po zemeljskem plinu,« odgovarjajo iz uprave Geoplina.
Nadzornik Geoplina, ki noče biti imenovan, pa je dejal, da se skupina Geoplin ni prilagodila na tržne razmere in da lahko nastanejo težave. Okrcal je direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača, ki kot predsednik nadzornega sveta Geoplina ni naredil nič za preoblikovanje skupine.
