Durs še melje o davčnih oazah, moke pa ni

Ljubljana – Direktorica republiške davčne uprave Mojca Centa Debeljak je bila v sredo na dolgem pogovoru pri novem ministru za finance Janezu Šušteršiču. »Šlo je za interni sestanek kot veliko drugih,« pravijo na ministrstvu za finance.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je bil pogovor zahteven in naporen. Naši viri pravijo, da je generalna direktorica davčne uprave ministru poročala tudi o nadaljevanju preiskave o bančnih nakazilih posameznikov in podjetij v tako imenovana davčno ugodna okolja.

Banke so svoje opravile

Davčna uprava je že lani od bank zahtevala obsežno statistiko o bančnih nakazilih iz Slovenije na 42 območij in v države, kjer davčnim upravam ne razkrivajo imetnikov bančnih vlog. Čeprav so banke svojo nalogo opravile že lani pred poletjem, davčna uprava še vedno ni izdelala analize podatkov o teh transakcijah, čeprav so na Generalnem davčnem uradu že pred petimi meseci napovedali, da bodo izsledke razkrili javnosti. Na vprašanje, ali je uprava o nakazilih oziroma njihovi davčni razsežnosti že seznanila vlado oziroma ministrstvo za finance, so na generalnem davčnem uradu povedali: »Ministrstvo za finance smo obvestili o aktivnostih na tem področju, poročilo o ugotovitvah pa še pripravljamo.«

O vrednosti nakazil v davčno ugodna območja je davčna uprava zdaj spet pripravljena ponoviti le izhodiščni podatek, ki ga je pridobila za obširnejšo raziskavo: »Skupna vrednost nakazil v letu 2010 je znašala 1,6 milijarde evrov. Zneskov po območjih ne moremo posredovati, ker bi s tem razkrivali podatke, ki niso v interesu preiskave. Zahtevali smo podatke za fizične in pravne osebe. Zahteve imajo zakonsko podlago, odziv oziroma sodelovanje bank pa bi lahko ocenili za dobro.« Odgovoru na vprašanje, koliko je znašalo najvišje nakazilo posameznika na izbrana območja in kakšen je bil namen nakazila, se na Generalnem davčnem uradu izognejo: »Ta podatek bomo razkrili v celoviti predstavitvi projekta, ki bo predvidoma 21. marca. Za fizične osebe, ki smo jih označili za najbolj tvegane, se že izvajajo postopki nadzora.«

Utapljanje v statistiki

Davčni strokovnjaki, ki dobro poznajo tudi delovanje davčne uprave, menijo, da se davčna uprava utaplja v statistiki o nakazilih na izbranih 42 območij v nekatere države, posebno, ker ima ob tem obsežnem projektu odprtih še preveč »drugih velikih front«: z velikimi občasnimi težavami uvaja nov informacijski sistem in že več mesecev izvaja poglobljeni davčni pregled v odvetniških pisarnah, o čemer tudi še ni pokazala nobenih rezultatov. »Davčni upravi ni bilo težko pridobiti podatkov o bančnih nakazilih na izbrana območja, saj so jih banke morale zbrati, vprašanje pa je, kaj zna z njimi narediti. Vprašanje je, ali je nujno, da so posamezna nakazila, ki jih davčna uprava izpostavlja, v resnici nezakonita. Tako na primer navaja, da so zavezanci iz najnižjega dohodninskega razreda v letu 2010 izvedli za 5,3 milijona evrov nakazil. Ta podatek je za javnost seveda privlačen, a tudi zavaja. Vedeti moramo, da v Sloveniji velja cedularna obdavčitev za dividende, obresti in kapitalske dobičke, a vsi ti dohodki so izvzeti iz letne davčne napovedi. Tako se lahko oseba z visokimi dohodki iz teh virov, uvrsti v najnižji dohodninski razred, ne da bi goljufala državo,« opozarja sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

Na seznamu območij, za katera je davčna uprava zahtevala podatke – predvsem so jo zanimala območja, kjer velja večja verjetnost pranja denarja ali financiranja terorizma –, je bil tudi Ciper, kar je zelo vznemirilo veleposlaništvo te države v Ljubljani. Glede tega, zakaj je bila na seznamu tudi ta članica Evropske unije, nam je Iztok Verdnik z davčne uprave povedal: »Razlog je banalen – sporazum s to državo o izogibanju dvojne obdavčitve je bil iz obdobja Jugoslavije.« Od 1. januarja letos državi uporabljata nov, sodoben sporazum. Na vprašanje, ali zdaj torej ni več vzroka, da bi zahtevali tudi podatke za to državo, v katero se stekajo številna nakazila, na Generalnem davčnem uradu odgovarjajo: »Ciper še vedno velja za območje, ki je davčno ugodnejše.«