Tiskane izdaje
Ljubljana – Državni zbor je brez glasov opozicije sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. O sprejemu zakona, s katerim se bo bankam v zameno za obveznice s poroštvom države odvzelo slabe terjatve, bo DZ glasoval v torek, ko poslanci SD in PS na seji pričakujejo tudi premiera Janeza Janšo.
Poslanci vladnih strank so v parlamentu potrdili stališča ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki je povedal, da želi vlada z zakonom in ustanovitvijo družbe za upravljanje bančnih terjatev »očistiti bančne bilance, da bodo banke lahko začele kreditirati gospodarstvo, hkrati pa bi dobili upnika do podjetij, ki bo lahko na prijaznejše načine reševal probleme teh terjatev. S tem bo nastal javni dolg, v znesku do štiri milijarde evrov, ki naj bi se delno poplačal z unovčevanjem zavarovanj, z unovčevanjem terjatev in tudi z odprodajo državnih deležev v bankah.«
Šušteršič je še pojasnil, da »če bi imeli samo eno banko, ki potrebuje pomoč, bi jo morda lahko dokapitalizirali. Morda bi regulatorni ukrepi BS zadoščali, da se to banko reši. Morda bi lahko šla tudi v stečaj. Morda bi jo lahko tudi komu prodali, pa bi se ta ukvarjal z njo. Mi nimamo problema z eno banko. Mi imamo problem z več bankami v našem bančnem sistemu. Imamo problem s stabilnostjo bančnega sistema. In ker imamo problem v več bankah, s tem zakonom predlagamo mehanizem, ki rešuje problem v bančnem sistemu.«
Alenka Bratušek (PS) je opozorila na svarila in pomisleke, ki so jih v zvezi s predlaganim zakonom izrekli nekdanji in zdajšnji guverner Banke Slovenije France Arhar in Marko Kranjec, ECB, protikorupcijska komisija, upravno sodišče in drugi, ter povedala, da predlaganega zakona ne bodo podprli. Podobno je razmišljal Matevž Frangež (SD), ki je menil, da bi si morali vzeti več časa in o zakonu tehtneje razpravljati. Po njegovem mnenju »koncept, precej podvržen absolutni samovolji vlade, ki bo imela odločilen vpliv tudi na družbo za upravljanje in terjatev bank, prinaša nove skrbi, še posebno dejstvo, da koncept precej izključuje centralno banko iz odločanja o ukrepih, ki jih predvideva ta zakon«.
