Ljubljana – Državni zbor je danes po devetih urah razprave, ki so jo  obstruirali poslanci Pozitivne Slovenije, sprejel zakon o ukrepih za  krepitev stabilnosti bank. Za zakon so glasovali samo poslanci  koalicije, Socialni demokrati pa so mu nasprotovali.
Za sprejetje zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je  bilo proti. S prestukturiranjem slabih naložb v bankah se bo tako  ukvarjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bo od bank  odkupila slabe terjatve in jih upravljala v skladu za stabilnost bank  (SSB). Gre za podoben koncept, kakršnega je za sanacijo svojega bančnega  sistema na začetku finančne krize uporabila Irska, pravkar ga uvajajo  tudi v Španiji, zanj pa se je uveljavilo poimenovanje slaba banka.
 Shema bo teoretično odprta za vse banke v Sloveniji, praktično pa lahko  pričakujemo, da bodo v njej sodelovale predvsem tiste, ki imajo večje  težave s slabimi terjatvami, torej z danimi posojili, ki jih podjetja ne  zmorejo vračati v predvidenih rokih. DUTB bo od bank prevzel terjatve, v  zameno pa bodo te prejele obveznice, ki bodo imele državno jamstvo. »Ta  transakcija bo potekala brez denarja, za znesek izdanih jamstev pa se  bo povečal javni dolg,« je v državnem zboru povedal Dejan Krušec,  državni sekretar na ministrstvu za finance. Povečanje javnega dolga  zaradi reševanja bank pa naj bi bilo le prehodno, saj vlada pričakuje,  da bo DUTB prevzete slabe terjatve v petih letih postopno unovčil, tako  da bi se javni dolg znižal na raven pred prenosom terjatev. 
Socialni  demokrati so kot enega ključnih očitkov poudarili, da sploh ni  določeno, kaj je slaba terjatev. »Državni zbor odloča o štirih  milijardah evrov [potencialnih obveznosti iz državnih poroštev], pa  sploh ne vemo, kaj so slabe terjatve,« je bil kritičen poslanec Janko  Veber. SD je predlagala, da bi zakon kot slabe terjatve določil tiste,  ki jih banke opredeljujejo za (kakovostni) razred D in E. Temu je  nasprotoval Andrej Šircelj (SDS) s pojasnilom, da banke terjatve  različno vrednotijo in da ni nujno, da bi isti posojilojemalec s podobno  terjatvijo v dveh bankah imel tudi isto boniteto. Krušec pa je v zvezi s  tem pojasnil, da je slaba terjatev določena po mednarodnih  računovodskih standardih, skrbništvo nad tem, kaj so slabe terjatve v  bankah, pa ima Banka Slovenije.    
	
            
                        
    
    
				
						   
					
        
          
          
                        












