DZ izglasoval slabo banko

Ljubljana – Državni zbor je danes po devetih urah razprave, ki so jo obstruirali poslanci Pozitivne Slovenije, sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Za zakon so glasovali samo poslanci koalicije, Socialni demokrati pa so mu nasprotovali.

Za sprejetje zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti. S prestukturiranjem slabih naložb v bankah se bo tako ukvarjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bo od bank odkupila slabe terjatve in jih upravljala v skladu za stabilnost bank (SSB). Gre za podoben koncept, kakršnega je za sanacijo svojega bančnega sistema na začetku finančne krize uporabila Irska, pravkar ga uvajajo tudi v Španiji, zanj pa se je uveljavilo poimenovanje slaba banka.

Shema bo teoretično odprta za vse banke v Sloveniji, praktično pa lahko pričakujemo, da bodo v njej sodelovale predvsem tiste, ki imajo večje težave s slabimi terjatvami, torej z danimi posojili, ki jih podjetja ne zmorejo vračati v predvidenih rokih. DUTB bo od bank prevzel terjatve, v zameno pa bodo te prejele obveznice, ki bodo imele državno jamstvo. »Ta transakcija bo potekala brez denarja, za znesek izdanih jamstev pa se bo povečal javni dolg,« je v državnem zboru povedal Dejan Krušec, državni sekretar na ministrstvu za finance. Povečanje javnega dolga zaradi reševanja bank pa naj bi bilo le prehodno, saj vlada pričakuje, da bo DUTB prevzete slabe terjatve v petih letih postopno unovčil, tako da bi se javni dolg znižal na raven pred prenosom terjatev.

Socialni demokrati so kot enega ključnih očitkov poudarili, da sploh ni določeno, kaj je slaba terjatev. »Državni zbor odloča o štirih milijardah evrov [potencialnih obveznosti iz državnih poroštev], pa sploh ne vemo, kaj so slabe terjatve,« je bil kritičen poslanec Janko Veber. SD je predlagala, da bi zakon kot slabe terjatve določil tiste, ki jih banke opredeljujejo za (kakovostni) razred D in E. Temu je nasprotoval Andrej Šircelj (SDS) s pojasnilom, da banke terjatve različno vrednotijo in da ni nujno, da bi isti posojilojemalec s podobno terjatvijo v dveh bankah imel tudi isto boniteto. Krušec pa je v zvezi s tem pojasnil, da je slaba terjatev določena po mednarodnih računovodskih standardih, skrbništvo nad tem, kaj so slabe terjatve v bankah, pa ima Banka Slovenije.