ECB ne bo zvišala obrestne mere

Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) bo na četrtkovem zasedanju predvidoma ohranil ključno obrestno mero za območje evra nespremenjeno pri 3,5 odstotka.

ECB je ključno obrestno mero zadnjič zvišala decembra lani. Takratno zvišanje pa je bilo šesto po vrsti od decembra 2005, ko so v Frankfurtu začeli z zaostrovanjem denarne politike. Do decembra 2005 je namreč ključna obrestna mera za območje evra več kot dve leti vztrajala pri rekordno nizkih dveh odstotkih.

Stabilna inflacija

Inflacija v območju evra je do septembra lani več mesecev vztrajala nad referenčno mejo ECB, ki je pod, vendar blizu dveh odstotkov. Septembra lansko leto je nato padla na 1,7 odstotka, trend padanja pa se je nadaljeval tudi oktobra, ko je inflacija znašala 1,6 odstotka.

Novembra se je inflacija rahlo zvišala na 1,9 odstotka in pri tej stopnji vztrajala tudi decembra. Prve ocene evropskega statističnega urada Eurostat za januar 2007 kažejo, da inflacija v območju evra še naprej ostaja nespremenjena pri 1,9 odstotka.

Upočasnjena rast gospodarstva in posojil

Gospodarska rast v območju evra se je v tretjem četrtletju lani v primerjavi s prejšnjim po prvih ocenah Eurostata nekoliko ohladila, saj je znašala 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v drugem četrtletju lani pa 1,0 odstotka BDP. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2005 je gospodarska rast v območju evra v tretjem četrtletju 2006 tako dosegla 2,7 odstotka, Evropska komisija pa je v prvem polletju območju evra namerila 3,4-odstotno gospodarsko rast, kar je najvišja rast v zadnjih šestih letih.

Rast posojil gospodinjstvom se je decembra lani malce ohladila in znašala 8,2 odstotka, medtem ko je novembra lani dosegla 8,7 odstotka. Še oktobra je za odstotno točko presegala devet odstotkov.

Tudi rast potrošniških kreditov se je upočasnila s 7,9 odstotka novembra lani na 7,8 odstotka decembra lani. Rast posojil podjetjem je v decembru 2006 s 13 odstotkov novembra lani narasla na 13,1 odstotka, medtem ko je oktobra 2006 znašala 12,9 odstotka. Skupna rast kreditov zasebnemu sektorju se je tako v decembru 2006 v primerjavi z novembrom 2006 zmanjšala za 0,5 odstotka in je znašala 10,7 odstotka.

Tudi rast monetarnega agregata M3, ki meri količino denarja v obtoku in predstavlja kazalec srednjeročne inflacije, že mesece vztraja nad referenčno mejo ECB, ki znaša 4,5 odstotka. Trimesečno povprečje rasti M3 v obdobju med oktobrom in decembrom 2006 se je v primerjavi z obdobjem med septembrom in novembrom zvišalo z 8,8 na 9,2 odstotka.

Odločitve o višini obrestnih mer ECB v skladu s svojo strategijo monetarne politike sprejema glede na analizo podatkov iz dveh stebrov: realnega - sem spadata inflacija in gospodarska rast - ter monetarnega, ki vključuje analizo rasti posojil in denarja v obtoku.

Trichet: Finančni trgi pričakujejo zvišanje obrestne mere

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB v začetku januarja dejal, da ne ugovarja pričakovanjem finančnih trgov, ki menijo, da bo ECB to leto ključno obrestno mero za območje evra še zvišala. ECB bo v prihodnje "zelo skrbno" spremljala inflacijska tveganja v območju evra, je takrat dejal Trichet.

Takšna izbira besed nakazuje, da Svet ECB na četrtkovem zasedanju še ne bo dvignil ključne obrestne mere. Trichet je do sedaj zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju Sveta - ta o obrestnih merah odloča vsak prvi četrtek v mesecu - še vedno napovedal z besedami, da bo ECB inflacijska tveganja spremljala "zelo budno".

Gospodarski kazalci tako kažejo na nadaljevanje gospodarske rasti, stabilno inflacijo in še vedno visoko rast kreditov in količine denarja v obtoku. Opazovalci poudarjajo, da se je v takšnih okoliščinah ECB običajno odločila za zvišanje obrestne mere v območju evra, čeprav besede Tricheta kažejo na to, da bo v četrtek ECB pustila obrestne mere za območje evra nespremenjene. Pričakovati pa je, da bo Trichet z znano izbiro besed napovedal zvišanje ključne obrestne mere za območje evra na zasedanju Sveta ECB v začetku marca.