Tiskane izdaje
Berlin – Na zadnjem zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB) pod vodstvom Jean-Clauda Tricheta se je ECB vrnila k ukrepom, kakršne je sprejemala po zaostrovanju svetovne finančne krize pred tremi leti. Zaradi strahov pred posledicami grškega bankrota, predvsem širjenja krize, se evropske banke namreč spopadajo s čedalje večjimi težavami. Nezaupanje med njimi je veliko, saj spet precej raje kakor druga drugi denar čez noč nalagajo na varnem (a po nižjih obrestih) pri ECB. Takšni depoziti so v četrtek imeli vrednost 221,4 milijarde evrov, največ po juliju leta 2010.
Bankam neomejene količine denarja
V skladu s sklepi na zasedanju v Berlinu bo ECB bankam v območju evra dvakrat, oktobra in decembra, ponudila neomejene količine denarja z ročnostjo okoli enega leta. Predvsem banke iz visoko zadolženih držav se že tako lahko preskrbujejo z denarjem le še pri ECB. Centralna banka je obnovila tudi program nakupa tako imenovanih kritih obveznic (»covered bonds«). To so bančne obveznice, ki so še posebno zavarovane, na primer s hipotekarnimi posojili. Vrednost programa je štirideset milijard evrov. Podoben ukrep so sprejeli že leta 2009.
V ECB s posebno pozornostjo spremljajo dogajanje v evropskem bančnem sektorju. Njen prvi človek Trichet (konec meseca ga bo zamenjal Italijan Mario Draghi) je opozoril, da bi se morale banke kapitalsko okrepiti. Sama ECB je sicer neposredno vpletena v dolžniško krizo. Od njenega začetka lani spomladi na sekundarnem trgu kljub nasprotovanju nemških »jastrebov« kupuje obveznice najbolj zadolženih držav. Začela je z Grčijo, Portugalsko in Irsko, letos poleti je program razširila z nakupi španskih in italijanskih obveznic. Doslej je nakupila že za 160 milijard obveznic.
Čeprav so bila v zadnjih tednih čedalje glasnejša pričakovanja, da bi v bitki proti recesiji morala začeti zniževati obresti, ECB zahtev ni uslišala. V območju evra je še vedno visoka inflacija, znašala je tri odstotke. Po dolgem vztrajanju pri enoodstotni obrestni meri jo je ECB letos dvakrat zvišala za 0,25 odstotne točke. Zaradi zniževanja pričakovanj glede padca gospodarske rasti bi varuhi evra že letos utegnili začeti zniževati obresti.
