Tiskane izdaje
Obresti, po katerih ECB oskrbuje poslovne banke z denarjem, so od decembra lani znašle en odstotek. Znižanje obresti naj bi pripomoglo k spodbujanju gospodarske rasti.
ECB je med finančno krizo konec prejšnjega desetletja hitro zniževala obresti, ki so maja 2009 dosegle dotlej najnižjo raven enega odstotka. Pri takih obrestih so vztrajali do aprila lani, nato v dveh korakih zvišala na poldrugi odstotek. Z zaostrovanjem dolžniške krize in grozečo krizo so jih konec leta spet znižali na odstotek.
Odločitev ECB je v kontekstu sklepa vrha EU prejšnjega tedna, na katerem so se voditelji območja evra odločili za spodbude gospodarske rasti in korake, ki naj bi vodili k manjšemu pritisku finančnih trgov na najbolj ranljive države. V Frankfurtu so že tako zahtevali, da najprej svoje naloge naredijo politiki.
ECB je v zadnjem letu že naredila več ključnih, a po drugi strani kočljivih korakov. Banke območja evra je zalila s tisoč milijardami poceni posojil, s katerimi so bankirji, denimo v Španiji, v precejšnji meri kupovali obveznice lastnih držav, ki se drugače skoraj niso mogle več financirati.
Oživljanje nakupa obveznic kriznih držav menda še ni predvideno. Odprava plačevanja obresti (znižanje na nič odstotkov) za banke, ki raje čez noč spravljajo denar na varno pri ECB, kakor da bi ga uporabile na trgu, naj pripomoglo k obujanju gospodarstva.
Predsednik ECB Mario Draghi opozarja, da so gospodarski obeti šibki
Danes je predsednik ECB Mario Dragh opozoril, da kazalci za drugo letošnje četrtletje kažejo na poslabšanje gospodarskih razmer in okrepljeno negotovost. Gospodarstvo območja evra bo po pričakovanjih okrevalo postopno, je dejal na novinarski konferenci in dodal, da tveganja ostajajo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
»Na poslabšanje gospodarskih razmer naj bi še posebej vplivale napetosti pri zadolževanju nekaterih članic območja evra in njihov vpliv na kreditne pogoje, proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju ter visoka brezposelnost,« je opozoril Draghi in dodal, da bi se lahko napetosti na finančnih trgih prelile v realno gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere sicer najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji. V vsakem primeru pa želi ECB okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu.
Bruto domači proizvod območja evra je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem poprej stagniral, potem ko je v zadnjem lanskem četrtletju na ravni trimesečja beležil 0,3-odstotni padec.
Inflacija, ki je v območju skupne evropske valute junija na letni ravni znašala 2,4 odstotka, naj bi glede na trenutne cene nafte v nadaljevanju leta upadla, pod dva odstotka pa naj bi zdrsnila leta 2013. Srednjeročni cilj ECB je inflacija blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma.
