EFSF ustavil izdajo obveznic zaradi grške napovedi referenduma

Z načrtovano izdajo obveznic bi sklad (EFSF) zbral tri milijarde evrov za izplačilo novega obroka Irski.

Objavljeno
02. november 2011 15.42
Posodobljeno
02. november 2011 16.08
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si
Luxembourg - Družba, ki upravlja s skladom za zaščito evra (EFSF), se je zaradi poslabšanja razmer na finančnih trgih v luči grške napovedi referenduma o dogovoru o celoviti rešitvi za dolžniške težave v območju evra odločila prestaviti načrtovano izdajo obveznic, s katero naj bi zbrala tri milijarde evrov za izplačilo novega obroka pomoči Irski.

Kot je poudaril tiskovni predstavnik družbe EFSF Christof Roche, bodo izdajo izpeljali v bližnji prihodnosti, a gotovo ne ta teden. EFSF bi na trgu utegnila nastopiti prihodnji teden, potem ko bo grški parlament v petek opravil glasovanje o zaupnici vladi premiera Georgea Papandreuja, znani pa bodo tudi že sklepi vrha 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Cannesu.

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so sredi oktobra izrazili zadovoljstvo z ukrepanjem Irske na področju konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, ki so pogoj za mednarodno finančno pomoč državi.

Pozitivno mnenje je bilo podlaga za odločitev o izplačilu nove tranše Irski v višini osem milijard evrov. Novembra lani si je Irska zagotovila 67,5 milijarde evrov pomoči EU in IMF, ki ga lahko črpa v treh letih. Eno tretjino bo prispeval IMF, preostali dve pa EU.

Tokratna izdaja bi bila sicer prva po začetku veljave dogovora o okrepljenem EFSF, ki so mu članice območja evra podelile tudi večjo prožnost pri delovanju. Gre še za julijski dogovor, ki predvideva okrepitev kapitala EFSF na 780 milijard evrov in njegove efektivne finančne moči na 440 milijard evrov. Poleg tega lahko sklad po novem kupuje tudi državne obveznice na sekundarnem trgu in v skrajnem primeru sodeluje pri dokapitalizaciji bank.

Minuli teden pa so voditelji območja evra dosegli dogovor o nadaljnji krepitvi posojilne sposobnosti EFSF brez povečanja poroštev članic območja evra, s čimer naj bi se finančna moč mehanizma okrepila na okoli 1000 milijard evrov.

Omenjena družba s sedežem v Luksemburgu, ki so jo ustanovile članice območja evra, se sicer v imenu držav zadolžuje na mednarodnem trgu in zbrana sredstva kot kreditor na zadnji ravni posoja državam evrskega območja v težavah. Pri tem uživa poroštva članic območja skupne valute. Na ta način se izvaja pomoč Irski in Portugalski, po novem pa se bo z uporabo tega mehanizma pomagalo tudi Grčiji.