Ekonomist Mojmir Mrak napoveduje močnejšo Evropo

Ob koncu celjskega MOS so bili s sejmom zadovoljni tako organizatorji kot razstavljavci. Mrak verjame v rešitev EU krize.

Objavljeno
18. september 2012 21.45
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje – »Tisto, kar je EU med spopadanjem z gospodarsko in finančno krizo uspelo ukreniti v zadnjem letu dni, nakazuje možnost, da bo Evropa prej ali prej izšla iz krize. Še posebno ker dotlej EU ni premogla prav nikakršnih mehanizmov za reševanje kriz,« je na zadnji dan 45. Mednarodnega obrtnega sejma povedal ekonomist Mojmir Mrak.

Banka Celje je v času MOS tudi letos poskrbela za širši pogled na domače in evropske makroekonomske razmere in s predavanjem o krizi evroobmočja in Slovenije v Celje povabila makroekonomista in finančnega strokovnjaka Mojmirja Mraka. »Kriza še ne bo kmalu odpravljena, toda EU deluje v smeri njenega reševanja,« je dejal Mrak in razložil, da je največja slabost EU njen trgovinski značaj brez fiskalne moči, ki je prepuščena članicam. Ker te več nimajo lastne monetarne politike, so posledice napak v fiskalni in strukturni politiki toliko hujše. Fiskalna nemoč izvira že iz tega, da EU razpolaga z odstotkom bruto družbenega produkta članic, ZDA pa imajo na primer 20 odstotkov BDP.

Kljub monetarni uniji so se mednarodni finančni trgi na asimetrične težave posameznih članicah odzvali z diferenciranjem cen zadolževanja, prve odzive EU pa so ocenili za nezadovoljive. Tudi zato se je kriza razširila v osrednje države članice. Toda poznejše dogajanje bo po Mraku ugodno. Stalni mehanizem za reševanje iz krize se vzpostavlja, čeprav še ne bi zmogel obvladati morebitnega izbruha težav v večjih članicah. Odločnejši postajajo tudi ukrepi ECB, vse pa vodi v močnejšo monetarno in fiskalno unijo. »Vseh odgovorov, kaj storiti in do kdaj, še ni, zagotovo pa EU čaka razprava o novi pogodbi EU, saj brez močnejše politične in fiskalne unije ne bo šlo; morda tudi brez katere izmed sedanjih članic,« je dejal Mrak.

Slovenija je doslej imela enako usodo kot evroobmočje, zdaj pa mora izvesti reforme. Če ne zaprosi za finančno pomoč, lahko hitreje uredi javne finance, konsolidira banke in spodbudi gospodarstvo.