Tiskane izdaje
Direktor direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je uvodoma spomnil na aprilske sklepe vlade. Vlada je namreč tedaj sklenila, da je pripravljena glede na visoko stopnjo tveganja projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj državno poroštvo v višini 440 milijonov evrov dati le, če bodo izpolnjeni vsi pogoji za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike.
HSE je skladno s to zahtevo, tako Kopač, pripravil noveliran investicijski program, ki pa ga ni želel podrobno komentirati, saj naj bi to v kratkem storil začasni minister za gospodarstvo Mitja Gaspari. Kopač je tako dejal le, da bo treba cene in zaloge kakovostnega premoga še dodatno analizirati. Cene namreč skozi program niso enotne, tveganje, vezano na kakovost in zaloge, pa ni dovolj opredeljeno, je dodal.
Generalni direktor HSE Matjaž Janežič je zatrdil, da je projekt tehnološko primeren in okoljsko sprejemljiv in ima zastavljene najstrožje kriterije v zvezi z emisijami v celotni Evropi.
Poleg tega je Janežič opozoril, da bi imel padec projekta TEŠ6 številne negativne posledice. Poleg tega, da bi pomenil konec rudarjenja v Šaleški dolini, bi bilo treba v tem primeru računati na visoke finančne stroške odpovedi pogodbe, zapiranja rudnika, revitalizacije blokov štiri in pet, je dodal. Slednja naj bi sicer po njegovih besedah znašala okoli 450 milijonov evrov.
Golobič, Rezman in Frangež so proti
Soustanovitelj civilne iniciative DavkoPlacevalciSeNeDamo Vili Kovačič pa je zavrnil Janežičevo oceno stroška revitalizacije blokov štiri in pet. Povedal je, da se je v zadnjih letih v ta dva bloka vložilo 130 milijonov evrov, da sta torej obnovljena in da ju je treba le posodobiti in ekološko nadgraditi. To pa po njihovi analizi ne stane 450 milijonov evrov, temveč štirikrat do petkrat manj, je izpostavil.
Državno poroštvo ne pomeni državne pomoči projektu, je zbrane podučil direktor TEŠ Simon Tot. Dodal je, da bi se projekt pokril v 15 letih. V tem času bi blok normalno obratoval in prinašal dobiček, od katerega bi imela Slovenija koristi, je menil. Prav tako je projekt pomemben v luči samopreskrbe z električno energijo, da je ne bi bilo treba kupovati drugje po višjih cenah, je dodal.
Poslanci so v poznejši obravnavi ugotavljali, da je s projektom povezanih precej težav, kljub temu pa jih je bila večina naklonjena njegovi izpeljavi. Največ nasprotovanja so pokazali Gregor Golobič (Zares), nepovezani poslanec Vili Rezman in Matevž Frangež (SD). Slednji je denimo izpostavil okoljske pomanjkljivosti. Kot je opozoril, v današnjem času pametne države delajo samo na enem scenariju - na obnovljivih virih energije. Dodal je, da »energetski mastodonti« že dolgo ne predstavljajo trenda.
»Ne morem razumeti, da se ena investicija v petih letih podraži za 100 odstotkov,« je bil zgrožen Bogdan Barovič (SNS), ki je ob tem dejal še, da je bilo za projekt neuradno porabljenih že 400 milijonov evrov. Kot je še pojasnil, država sploh ne ve, ali si ob poroštvih za zadolžene države območja evra sploh lahko privošči še poroštvo za TEŠ 6 in če, ali ji bo nato sploh še kaj ostalo za pomoč slovenskemu razvoju. V projektu pa vidi tudi številne dobre strani, med drugim razvoj Šaleške doline in slovenskega energetskega področja ter energijskoneodvisnost.
