Erjavec nezadovoljen s pogovori Arhar-Rogić o LB

Minister je pričakoval hitrejše rešitve glede spora med Slovenijo in Hrvaško o (N)LB.

Objavljeno
20. september 2012 16.13
Posodobljeno
20. september 2012 16.38
uho*NLB
Je. G., Delo.si
Je. G., Delo.si
Ljubljana - Zunanji minister Karl Erjavec je danes ob prihodu na sejo odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) dejal, da zaenkrat ne more biti zadovoljen s potekom pogovorov finančnih strokovnjakov Slovenije in Hrvaške za vprašanje Ljubljanske banke (LB), Franceta Arharja in Zdravka Rogića. Pričakoval je namreč, da bosta »hitreje našla kakšno skupno rešitev«.

Kot je še povedal minister, je Arhar v imenu slovenske strani v pogovorih z Rogićem »ponudil nekatere rešitve, ki pa očitno za hrvaško stran niso sprejemljive«.

Na vprašanje, ali je pripravljen Arharju podaljšati mandat, pa je odgovoril, da »je Arharjev mandat do konca leta«. »Če ne najdemo rešitve do takrat, to pomeni, da na bilateralni ravni ni mogoče najti rešitve, mi pa vztrajamo pri tem, da naj hrvaška stran spoštuje svoje zaveze in da gre za nasledstveno vprašanje,« je dodal Erjavec.

Na vprašanje glede usode ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške z EU zaradi nerešenega vprašanja varčevalcev je Erjavec odgovoril, da imajo tudi zato danes sejo OZP, na kateri naj poslanci povedo svoje stališče glede tega, saj so tudi oni tisti, ki bodo odločali o ratifikaciji pristopne pogodbe.

Ponovil je sicer, da si Slovenija želi, da bi bila Hrvaška čim prej polnopravna članica EU, vendar pa je treba najti ustrezno rešitev v zvezi z LB, saj je za Slovenijo nesprejemljivo, da pred hrvaškimi sodišči tečejo tožbe proti LB zaradi nečesa, kar je »tipično nasledstveno vprašanje«.

Slovenija vztraja, da mora Hrvaška spoštovati zaveze, ki jih je dala prejšnja vlada, da se bo to vprašanje reševalo v okviru nasledstva. Obenem mora umakniti pooblastila, dana Privredni banki Zagreb (PBZ) in Zagrebški banki v postopkih, ki jih vodita na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, je poudaril Erjavec.

Povedal je še, da želi danes na seji OZP tudi zavrniti določene »dezinformacije«. Ena od njih je, da hrvaški varčevalci LB niso bili poplačani, saj so bili poplačani, razen tistih, ki niso želeli sprejeti državnih obveznic s strani Hrvaške, ter tistih, ki takrat niso imeli domovnic oz. hrvaškega državljanstva, je pojasnil.