Tiskane izdaje
Moskva - Zunanji minister Karl Erjavec je končal obisk v Rusiji, kjer se je srečal z ministroma Sergejem Lavrovom in Nikolajem Nikriforovom. Rusko stran je povabil k nakupu državnih deležev v nekaterih slovenskih podjetjih.
Slovenija se je dolgo na vse štiri upirala privatizaciji, zaradi česar je bila večkrat tarča ruskih kritik. Rusko željo po enakopravnem sodelovanju pri slovenski privatizaciji je med lanskim obiskom v Sloveniji izrazil tudi takratni ruski premier in sedanji predsednik Vladimir Putin. Zdaj se bo njegova želja, kot kaže, uresničila. »Opozoril sem, da bo vlada pripravila strategijo oziroma program odprodaje državnega premoženja, gre zlasti za kapitalske deleže v nekaterih podjetjih. Povabil sem ga, da po sprejemu strategije in programa v državnem zboru tudi ruski investitorji pogledajo, kaj jih zanima,« je povedal Erjavec. Na vprašanje, katera podjetja ima v mislih, je dejal, »da v tem trenutku težko da odgovore, gotovo pa na področju energetike, saj je Ruska federacija eden od svetovnih energetskih stebrov«.
Slovenija se za ruske naložbe odpira predvsem zaradi globalne gospodarske krize, ki v primežu še vedno stiska tudi Evropsko unijo. »Negativni trendi vplivajo tudi na slovenski izvoz in ruski trg je dobra priložnost, da nadomesti napovedani izpad.«
Rusija za Slovenijo četrti največji investitor
Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo se krepi, in če je blagovna menjava leta 2010 znašala milijardo 100 milijonov evrov, je lani dosegla že milijardo 600 milijonov evrov. Tudi trendi za letos so pozitivni in blagovna menjava je že sredi maja znašala 900 milijonov evrov.
Rusija je za Slovenijo četrti največji investitor in je vanjo vložila 160 milijonov evrov, slovenske naložbe v Rusiji pa znašajo pol milijarde evrov. Trenutno imata 32 skupnih projektov, o katerih bodo razpravljali na zasedanju medvladne komisije, ki bo med 27. in 28. novembrom na Brdu pri Kranju. Erjavec je napovedal, »da se bodo ruski investitorji takrat srečali s predstavniki Slovenske industrije jekla ter nekaterimi podjetji s področja turizma«.
Naj spomnimo, da so se v preteklosti v javnosti že pojavljale informacije o tem, da naj bi država kontrolni delež Sija prodala prav Rusom.
Erjavec je ruski strani predstavil tudi idejo o organizaciji konference o plinskem projektu Južni tok v Sloveniji, na katero bi povabili vse v projektu sodelujoče države. Slovensko stališče je, da bi morali Južni tok izključiti iz tretjega evropskega energetskega svežnja, po katerem podjetja za prodajo plina ne morejo biti lastniki plinovodov in druge energetske infrastrukture. »Sporazum, ki ga je Slovenija o Južnem toku sklenila z Rusko federacijo po naši oceni ni v nasprotju z evropskimi direktivami. Pogovore o tem smo imeli tudi v Bruslju, kjer ni bilo izrecnih pripomb, zato ocenjujemo, da bi se projekt pri nas lahko hitro začel izvajati,« je dejal o skupnem slovensko-ruskem podjetju Južni tok, ki je bilo ustanovljeno na začetku septembra.
O Južnem toku je govoril tudi na pogovoru z Lavrovom, s katerim sta obravnavala tudi več aktualnih zunanjepolitičnih tem. Med drugim sta govorila o krizi v Siriji, glede katere se je Erjavec udeleževal tudi zasedanj skupine prijateljev Sirije, do katere ima Rusija zelo negativno stališče. »Jasno je, da bo treba najti rešitev znotraj varnostnega sveta OZN«, je poudaril in povedal, da sta z gostiteljem »iskala predvsem skupna stališča«. Po Erjavčevih besedah v Rusiji zelo cenijo to, da zna Slovenija v Evropski unije na zadeve pogledati tudi »bolj po slovansko«. Kot primer tega je poudaril sankcije proti Belorusiji, ki jih je Slovenija v prvem krogu blokirala. V Evropski uniji je bila deležna ostrih kritik.
