Težava holdinga 
so pokojninski skladi

Na zaprti seji Ekonomsko-socialnega sveta so govorili o holdingu za upravljanje kapitalskih naložb države.

Objavljeno
29. junij 2012 10.03
Posodobljeno
29. junij 2012 10.10
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Minister za delo Andrej Vizjak predvideva, da bo novi zakon, ki bo urejal nov koncept upravljanja državnega premoženja s prenosom vseh naložb na en holding, v parlamentu še pred parlamentarnimi počitnicami, napoveduje pa tudi delovno poletje vlade.

Koncept ustanovitve holdinga in upravljanje kapitalskih naložb države je projekt, ki mora odgovoriti na vprašanje, kako najbolj učinkovito upravljati to premoženje. Veliko državnega premoženja je v različnih družbah in skladih, kar pomeni, da je razdrobljeno in se zato tudi manj učinkovito upravlja. Ideja tega holdinga ni, da bi kakor koli posegali v pravice, ki jih posamezni del premoženja zagotavlja upravičencem, temveč da bi ta sredstva čim bolj učinkovito upravljali, da se bodo te pravice tudi uresničevale, je po seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo Andrej Vizjak.

Predstavniki vlade so pozorno poslušali pomisleke zlasti sindikalne strani. Dogovorili so se, da bodo zakon na ESS še enkrat obravnavali, ko bo pripravljen in bodo rešitve že napisane ter medresorsko in koalicijsko usklajene. Kot je dejal Vizjak, se bo takrat pokazalo, ali imajo pomisleki sindikatov zares podlago tudi v besedilu zakona.

Vodja svobodnih sindikatov Dušan Semolič je ponovno opozoril, da sindikati ne bodo privolili, da se država vede, kot da je državno premoženje tudi tisto premoženje, ki je povezano s pokojninskimi sistemi. Pri tem ima v mislih Modro zavarovalnico, ki so jo ustanovili lani z izčlenitvijo iz Kapitalske družbe in upravlja zaprt vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, ter obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki po njegovem mnenju ne more biti državno premoženje. Vlada nima pravice posegati v nekatere statusne odločitve in v sistem, ki je sprejet v naši državi, je prepričan Semolič. Po njegovem mnenju bi morali zavarovance in sindikate vključiti v nadzor in jim omogočiti soodločanje. Sindikati od vlade pričakujejo, da ne bo grobo posegala v pravice tistih, ki so vlagali v pokojninske sisteme. Pri obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za sredstva, ki se zbirajo na računih posameznikov, ki delajo v poklicih (nekdanji beneficirani staž) in ki ne zmorejo delati do izpolnitve polnih pogojev za pokojnino. Sindikati predlagajo, da bi ta del premoženja prenesli na Zpiz.

Generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole je o upravljanju kapitalskih naložb države povedal, da se jim zdi najpomembnejše to, da bo upravljanje pregledno, odgovorno in bo dosegalo cilje. »Zato se nam zdi izjemno pomembno, kakšna bo strategija upravljanja, in nanjo se bomo zagotovo odzvali,« je po seji ESS povedal Smole.