ESS: v gradbeništvu primanjkuje kapitala za naložbe

Ljubljana - »Slovenija je ena od treh držav EU, ki niso sprejele ukrepov za pomoč gradbeništvu,« je na včerajšnji seji ekonomsko-socialnega sveta opozoril direktor zbornice gradbeništva na GZS Jože Renar. Socialni partnerji so predlagali več ukrepov za omilitev razmer.

A finančni minister Franc Križanič jim je odvrnil, da je bilo gradbeništvo deležno državne pomoči. Vlada je namreč po njegovih besedah financirala ohranjanje delovnih mest, dobro milijardo evrov je namenila za gradnjo, prek jamstvene sheme pa so gradbena podjetja pridobila za 170 milijonov evrov kreditov za obratna sredstva. Vzpostavili smo tudi drugo jamstveno shemo, ki je jo pred dnevi potrdil DZ in bo pomagala gradbenikom pri velikih projektih doma in v tujini, je še dejal minister.

»V prihodnjih mesecih bodo zunaj prvi razpisi za drugi tir Koper-Divača,« je Križanič napovedal javno investiranje. Po njegovih besedah se obeta tudi dokončanje avtocestnega križa, nova cev predora Karavanke ter nove prometne povezave, ki bodo nekatere dele Slovenije povezale z avtocestnim omrežjem in naj bi bile zgrajene v javno-zasebnem partnerstvu.

Toda na neukrepanje države kažejo podatki, je dejal Renar in predstavil, da je delež gradbeništva v BDP med krizo padel s slabih osem na 4,3 odstotka BDP in da se je obseg naročil v prvih osmih mesecih letos zmanjšal za 29 odstotkov.

Po njegovem mnenju je treba zagnati naložbe, urediti trg javnih naročil, da kriterij najnižje cene ne bo glavni kriterij, poskrbeti za financiranje izvajalcev, zagotoviti pravno varnost poslovanja v gradbenih verigah in učinkovito izvajanje postopkov zaradi insolventnosti, sprejeti ustrezno investicijsko, davčno in finančno politiko ter pripraviti programe za zagotovitev socialne varnosti in prekvalifikacije brezposelnih v gradbeništvu. Alenka Avberšek iz GZS je posebej omenila še državno podporo za organizacijo konzorcijev, oblikovanje direktorata za gradbeništvo, nadaljevanje projektov, katerih glavni izvajalci so šli v stečaj, in novo razpravo o poslanstvu republiškega stanovanjskega sklada.

Posege na stanovanjskem področju - ustanovitev stanovanjskih zadrug in hranilnic - je predlagal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Pri tem je opozoril na prihod tujih gradbincev v Slovenijo: »Strabag je bil tik pred stečajem. A so banke postale lastnice, uredile upravljanje in to podjetje je danes na vsakem vogalu v Sloveniji. Nekaj fizičnega dela dobimo mi, gradbeni materiali in tehnika pa pridejo iz tujine. Mi tako podpiramo druga gospodarstva. SCT ali Primorje ne bi mogla graditi obvoznice okoli Rima ali Berlina.«

Število delovno aktivnih v gradbeništvu se je od oktobra 2008 do avgusta letos zmanjšalo z 92.171 zaposlenih na 68.399 zaposlenih. Toda kot pravi namestnica generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič, je trg dela gradbenih delavcev dinamičen. Potrebe po gradbenih delavcih naraščajo, predvsem pri malih delodajalcih, relativno velika potreba pa je tudi za delo v tujini. Tako se je, denimo, zaposlilo 150 nekdanjih delavcev SCT. A kot pravi Renar, se bo število delovni aktivnih v gradbeništvu zmanjšalo pod 50.000.