EU hoče nadzorovati banke

Ljubljana – V Bruslju so se v zadnjih dneh občutno povečala prizadevanja za ustanovitev evropske bančne unije, v okviru katere bi se tudi povečal centralizirani nadzor nad bankami v EU. Koliko se s temi prizadevanji ujemajo domači poizkusi, da bi združili ali vsaj bolj povezali glavne domače finančne nadzore – bančnega, kapitalskega in zavarovalnega?

Postavi se tudi vprašanje, kakšno je okvirno stališče Slovenije do nastajanja bančne unije in ali so domača prizadevanja za združitev finančnih nadzorov povezana z nastajanjem evropske bančne unije ter posledično bolj integriranega ali enotnega nadzora. Iz finančnega ministrstva (MF) so nam odgovorili, da je ideja o oblikovanju bančne unije še precej sveža in se o njej govori predvsem v zadnjem mesecu dni. Natančnejši predlogi v zvezi z oblikovanjem bančne unije pa da še niso znani. Pomembno pa je na primer vprašanje, menijo na MF, katere banke bi bile vključene v tako zasnovan sistem (vse ali le največje, sistemske). Toliko uradno z MF o evropski bančni uniji. Videti pa je, da bi lahko bodoča bančna unija imela enotni evropski sistem nadzora in deloma še nacionalni.

Glede samega združevanja nadzorov, torej bančnega, zavarovalnega in kapitalskega (pri nas te nadzore opravljajo Banka Slovenije (BS), Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)), pa so s finančnega ministrstva odgovorili, da je finančna kriza razkrila nekatere slabosti in vrzeli v finančnem nadzoru. Ministrstvo: »Posledično so v nekaterih državah spremenili ali načrtujejo spremembo institucionalne ureditve finančnega nadzora. Glavni razvojni trendi so: (1) konsolidacija nadzornih organov, (2) večja vključenost centralnih bank v nadzorne aktivnosti in (3) ločevanje bonitetnega nadzora in nadzora nad opravljanjem poslov (market conduct) – twin peaks. Kljub takšnim razvojnim trendom pa ni enotnega modela, ki bi ustrezal vsem državam članicam. V okviru navedenega se tudi v Sloveniji preučuje, ali bi z morebitno spremembo institucionalne ureditve finančnega nadzora lahko tega še izboljšali.«

Tudi na ravni EU se je reforma nadzornih ureditev že izvedla. Tako se je ustanovil ESRB (European Systemic Risk Board), ki je odgovoren za makrobonitetni nadzor; ESFS (European System of Financial Supervisors), ki vključuje obstoječe nacionalne nadzornike in tri nove finančne avtoritete, odgovorne za nadzor bančnega (EBA) in zavarovalniškega sektorja (EIOPA) ter sektorja vrednostnih papirjev (ESMA).