Tiskane izdaje
Ljubljana – S prenovljeno skupno kmetijsko politiko evropska komisija predlaga novo partnerstvo med Evropo in njenimi kmeti z namenom odgovoriti na izzive prehranske varnosti, vzdržne rabe naravnih virov, konkurenčnosti in bolj uravnoteženega razvoja, je ob predstavitvi predloga reforme skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2013 poudaril evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş.
Prenovljena SKP, katere osnutek z zakonodajnimi predlogi je sprejela in javnosti predstavila evropska komisija, temelji na desetih ključnih ukrepih.
Za povečanje kmetijskega potenciala EU komisija predlaga pravičnejše, preprostejše in bolj usmerjeno povečevanje dohodka kmetov. Osnovne dohodkovne podpore bi tako lahko prejemali le aktivni kmetje, zgornja meja naj bi bila 300.000 evrov na leto na kmetijsko gospodarstvo, pri določitvi zneska pa bi se upoštevalo število delovnih mest na posestvih.
Krepitev ekološko
usmerjenih kmetij
Ker je hitro spreminjanje cen na trgu grožnja za dolgoročno konkurenčnost kmetijskega sektorja, komisija predlaga učinkovitejša in odzivnejša varnostna omrežja za krizam najbolj izpostavljene kmetijske panoge (zasebno skladiščenje in javna intervencija) ter spodbujanje zavarovanj in vzajemnih skladov.
Za krepitev ekološke usmerjenosti kmetijskega sektorja predlaga, da bi 30 odstotkov neposrednih plačil namenili praksam, ki omogočajo optimalno rabo naravnih virov (poudarek na pridelavi raznolikosti kultur, ohranjanje stalnih pašnikov, ohranitev ekoloških rezerv in krajin). Za povečanje konkurenčnosti kmetijstva so predvidene dodatne investicije v raziskave in inovacije ter spodbujanje njihovega prenosa v prakso.
Za bolj konkurenčno in bolj uravnoteženo prehransko verigo, katere prvi člen je kmetijstvo, je pomembna krepitev njegovega položaja. Komisija zato predlaga podpore organizacijam proizvajalcev, njihovim zvezam ter neposrednim povezavam med proizvajalci in potrošniki. Predvideno je tudi odpravljanje kvot pri sladkorju (po letu 2015). Zaradi nujnosti upoštevanja posebnosti vsakega ozemlja zagovarja spodbujanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. Zato predlaga, da bi morali biti ohranjanje in obnavljanje ekosistemov ter boj proti podnebnim spremembam skupaj z učinkovito uporabo virov med prednostnimi nalogami politike razvoja podeželja.
Še dodatne podpore
Zaradi neugodne starostne strukture kmetov (dve tretjini evropskih kmetov je starih več kot 55 let) komisija predlaga vzpostavitev nove zagonske podpore, dostopne kmetom, mlajšim od štirideset let, za prvih pet let po prevzemu kmetije.
Pomembni so tudi predvideni ukrepi za pospeševanje gospodarske dejavnosti na podeželju. Da bi se izognili dezertifikaciji in ohranili bogastvo evropskih ozemelj, komisija ponuja državam članicam možnost, da dodatno podprejo kmete z območij z naravnimi ovirami (z omejenimi dejavniki za kmetovanje). Ta pomoč bi bila dodana drugim podporam, ki so že na voljo v okviru politike razvoja podeželja. Da bi se izognili nepotrebnim dodatnim upravnim stroškom, komisija predlaga poenostavitev številnih mehanizmov skupne kmetijske politike, zlasti pravil navzkrižne skladnosti in sistemov nadzora, ne da bi se zato zmanjšala učinkovitost. V ta sklop spadajo tudi poenostavljene podpore za male kmete s predvidenim pavšalnim letnim plačilom od 500 do 1000 evrov na kmetijo.
Prerazporeditev
denarja med članicami
Predlagana reforma SKP tako ne pomeni samo kozmetičnih popravkov, je na podrobnejši predstavitvi v ljubljanskem Centru Evropa dejala Branka Tome z generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri evropski komisiji. Poudarila je, da se po zakonodajnih predlogih reforme SKP – o njej se morata izreči še svet EU in evropski parlament, veljati pa naj bi začela januarja 2014, to je z začetkom novega finančnega obdobja 2014–2020 – sredstva za skupno kmetijsko politiko do leta 2020 ne bodo povečevala, na letni ravni bodo nominalno ostala enaka kot leta 2013. Za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike bo namenjenih 435,5 milijarde evrov, kar predstavlja 37 odstotkov proračuna. Bodo pa zato prerazporedili denar med državami članicami – nekoliko manj bo denarja za države, v katerih so zdaj neposredna plačila nad povprečjem EU (tudi Slovenija), v korist držav, ki so zdaj pod povprečjem.
