Evropa želi višji DDV

Ljubljana – »Zavzeli se bomo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka na dodano vrednost,« je napovedal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Govorimo o davku, ki ga plačamo že za zajtrk: včeraj je bilo v jutranji kavi, ki je stala 1,10 evra, poleg mleka tudi 18 centov davka na dodano vrednost. Pobuda za višjo stopnjo davka na potrošnjo je postala nekakšno uradno stališče Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), potem ko jo je na šestem vrhu gospodarstva pred približno 500 poslušalci omenil tudi član novega predsedstva zbornice Stojan Petrič. »Predlagamo dve odstotni točki višjo stopnjo davka na dodano vrednost za pet let, ker menimo, da si to lahko privoščimo, saj so naše stopnje med najnižjimi v Evropski uniji,« je prihodnjo izvršno in zakonodajno oblast v imenu zbornice na Brdu pri Kranju bodril Stojan Petrič, sicer predsednik uprave družbe Kolektor. Zaradi davka na dodano vrednost (DDV) danes še niso dražji ne kava ne druge storitve ali izdelki: višja stopnja obdavčitve je zdaj zamisel, o kateri bo morda odločala nova vlada.

Niso mislili ravno tako

Predstavnica gospodarske zbornice za pravna vprašanja Alenka Avberšek zdaj nekoliko blaži predloge s pojasnilom, da je pobudo za višji davek vendarle treba obravnavati v povezavi z zahtevami po nižji javni porabi in pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen: »Naš predlog ne temelji na analizah o učinkih višje stopnje. Karkoli pa se v zbornici pogovarjamo o višjih stopnjah davka na dodano vrednost, je to povezano z našimi temeljnimi opozorili, da je treba najprej znižati in optimirati javno porabo. Za tisto, kar bo potem še zmanjkalo v javni blagajni, vlada ne sme dodatno obremeniti le gospodarstva, ampak je treba breme predrage države razdeliti tudi na potrošnike, kar pomeni zvišanje DDV. Dodatne vire je treba pridobiti tudi z obdavčitvami nepremičnin in dohodkov, ki zdaj potekajo mimo davčne uprave.« V tej povezavi je torej treba razumeti pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, naj vlada zviša stopnjo davka na dodano vrednost, dodaja sogovornica.

Višje stopnje? Ni nemogoče.

Za predsednika slovenskega Fiskalnega sveta dr. Marjana Senjurja pobuda gospodarske zbornice ni presenetljiva: »Po eni strani se mi zdi realistična, po drugi strani pa moramo predloge za višje stopnje davka na dodano vrednost obravnavati hkrati z drugimi, širšimi ukrepi, tudi davčnimi, ne moremo govoriti le o enem davku. Dobro bi bilo znova pregledati ves sistem davkov, toda to je treba narediti hitro, recimo v šestih mesecih, ne v treh letih.« Izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mitja Čok, ki se je podpisal pod več študij o davkih, poudarja, da ima zvišanje davčnih stopenj DDV vrsto posledic, ki jih je mogoče oceniti z enim od makroekonomskih modelov: »Dve odstotni točki višji DDV najbrž ne bo dovolj za pokritje proračunskega primanjkljaja, je pa to zagotovo eden potencialnih ukrepov v širšem naboru ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Po naši analizi o mednarodni primerjavi davkov smo v manjšini držav Evropske unije, ki zadnja leta niso dvigovale stopenj DDV.« Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je previden: »O vsakem dvigu DDV je treba dobro razmisliti. To ni preprosto, zlasti ne v majhni državi, kjer se prebivalstvo lahko hitro preusmeri po nakupih v sosednje države z nižjo stopnjo.«

»Višji DDV šele zadnji ukrep«

Slovenija od leta 2004 po rahlem popravku uporablja splošno 20-odstotno in za nujne življenjske potrebščine nižjo 8,5-odstotno obdavčitev. Minister za finance Franc Križanič, ki je na Župančičevo ulico prišel po volitvah leta 2008, je moral po razmahu gospodarske in finančne krize, ko je začelo zmanjkovati denarja, večkrat odgovarjati na vprašanje, ali (pa tudi zakaj ne) načrtuje dvig davčnih stopenj DDV. »Na ministrstvu za finance smo ocenili ukrep zvišanja DDV kot zadnji možen ukrep. Do predloga smo zadržani zaradi negativnega vpliva na inflacijo in tudi zato, ker bi bilo zaradi njune usklajenosti treba spremeniti tako splošno kot nižjo stopnjo davka. To bi slabo vplivalo zlasti na osebe z nižjimi dohodki. Z zvišanjem stopnje DDV bi izničili del pozitivnih učinkov za ta del prebivalstva, ki smo jih dosegli z višjo minimalno plačo in dvigom dodatne splošne olajšave pri dohodnini,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance ob predlogih iz GZS.

Nevarna razmerja

Leta 2010 je davek na dodano vrednost slovenskim javnim financam zagotovil 2,9409 milijarde evrov. Ti dohodki so bili izhodišče za več izračunov o finančnih učinkih različnih posegov v davčne stopnje, ki jih je izdelalo ministrstvo. »Ocenjujemo, da bi se z zvišanjem splošne stopnje za dve odstotni točki, torej z 20 na 22 odstotkov, in ob nespremenjeni znižani stopnji prihodki iz davka na dodano vrednost zvišali za okrog osem odstotkov. To glede na rebalans proračuna za leto 2011 po naših ocenah pomeni 246 milijonov evrov na leto.« Po ocenah vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj bi takšno povišanje stopenj k medletni inflaciji dodalo en odstotek, če bi se ves popravek pri višji stopnji DDV prelil v cene. Izračunali so tudi, koliko bi proračun pridobil, če bi obe stopnji zvišali za eno odstotno točko, torej z 20 na 21 odstotkov in z 8,5 na 9,5 odstotka: »Ocenjujemo, da bi se javnofinančni prihodki zvišali za skoraj 6,3 odstotka, kar za leto 2011 pomeni 195 milijonov evrov.«