Tiskane izdaje
To je po še enem maratonskem sestanku evroskupine sinoči povedal njen šef, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Ob tem je Juncker poudaril, da bodo konkretni predlogi predstavljeni »v kratkem«, kar po njegovih besedah pomeni »čim prej«.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je poudaril, da dolžina sestanka kaže na to, da so finančni ministri resnično zelo zaskrbljeni nad nedavnim razvojem na finančnem trgu, zato so se tudi zavezali k omenjenim korakom.
Evroskupina je pripravljena ob omenjenih nadaljnjih ukrepih tudi na dogovor o zavarovanju posojil (v angleščini collateral arrangements), »kjer bo to potrebno«. Za to se je najodločneje zavzemala Finska, pomen ustreznih zavarovanj posojil pa je junija izpostavil tudi slovenski minister Franc Križanič.
Bolj specifična Juncker in Rehn nista želela biti. Na novinarsko vprašanje, ali menita, da bodo te abstraktne zaveze brez številk in datumov pomirile trge, je Juncker odgovoril, da nihče ne more reči, da v sprejeti izjavi ni nič novega, saj se je celotna evroskupina prvič strinjala glede podaljšanja ročnosti posojil in znižanja obrestnih mer.
Finančni ministri držav v območju evra so s pripravljenostjo na omenjene nadaljnje ukrepe »ponovno potrdili svojo absolutno zavezanost za zavarovanje finančne stabilnosti v območju evra«, še piše v izjavi evroskupine, ki se je sicer začela v znamenju zaskrbljenosti zaradi Italije.
V povezavi z Italijo Juncker in Rehn nista povedala nič konkretnega. Šef evroskupine je dejal le, da se »popolnoma zavedajo, da so Italija in nekatere druge države pod žarometom finančnih trgov«, a dodal, da Italija ni bila v središču pozornosti na sestanku evroskupine, temveč so govorili na splošno o potrebi po zagotavljanju stabilnosti v območju evra.
Poleg tega so finančni ministri držav v območju evra v ponedeljek razpravljali o glavnih elementih novega večletnega programa pomoči za Grčijo, pri čemer, kot je bilo pričakovati, še niso sprejeli konkretnih odločitev. Ministri so se na primer med drugim zavzeli za krepitev mehanizmov nadzora nad izpolnjevanjem zavez Grčije.
Grško vlado so pozvali k ohranitvi prizadevanj za popolno in pravočasno uresničitev sprejetih zavez - glede fiskalne konsolidacije, ambicioznih strukturnih reform in znatne privatizacije državnega premoženja. Ob tem so pozdravili »predloge iz zasebnega sektorja za prostovoljne prispevke pri financiranju drugega svežnja pomoči«.
Konkretnejši Juncker ni želel biti, češ da so pogovori z zasebnim sektorjem v teku. Poleg tega je Evropska centralna banka (ECB) ponovila svoje stališče, da se je treba na vsak način izogniti bankrotu ali delnemu neizpolnjevanju obveznosti (v angleščini selective default).
Čeprav je odgovornost za rešitev grške dolžniške krize predvsem na strani Aten, so ministri prepoznali potrebo po krepitvi pomoči vladi v prizadevanjih za krepitev vzdržnosti dolga in s tem zagotavljanje stabilnosti v območju evra. Zato so delovni skupini evroskupine naložili, naj pripravi predloge za to.
Poleg tega se je evroskupina zavezala nadaljnjim pogajanjem z Evropskim parlamentom o svežnju šestih zakonodajnih predlogih za krepitev gospodarskega upravljanja s ciljem čimprejšnjega dogovora o ambiciozni reformi. »Okrepljeno upravljanje bi moralo biti popolnoma operativno brez odlašanja,« so zapisali.
