Tiskane izdaje
Berlin - Kot britanski Guardian navaja neimenovane diplomate EU, sta Nemčija in Francija včeraj končno dosegla sporazum o povečanju vrednosti reševalnega sklada EFSF na dva tisoč milijard evrov. To bi bil lahko del »vsestranskega« načrta, ki naj evroobmočje reši hudih negotovosti in ki so ga že napovedovali za nedeljski vrh EU, a so v minulih dneh nemški politiki blažili pričakovanja.
S finančnimi vzvodi pošteno okrepljen 440-milijonski EFSF, ki bo tako postal zavarovalnica za imetnike obveznic, je po prepričanju opazovalcev bistven za zavarovanje evroobmočja pred potresnimi sunki grške krize, takšen način povečevanja njegove vrednosti pa bi lahko tudi premagal nasprotovanje Evropske centralne banke.
Francija, ki ji bonitetne hiše grozijo z nižanjem ocen, po teh poročilih soglaša tudi z devetodstotnimi obveznimi kapitalskimi rezervami za sistemsko pomembne banke, za kar bodo, domnevajo, potrebovali okrog sto milijard evrov, pričakujejo pa, da si bodo vsaj francoske in nemške banke potrebni denar priskrbele na trgu. Tako oboroženi bi potem lahko razbremenili grške dolgove, pa čeprav tu Nemčija zagovarja večje, vsaj petdesetodstotne izgube upnic, Francija pa še ni prepričana.
Zaskrbljene lastnike grških in drugih malovrednih obveznic zdaj predsednik uprave Deutsche Bank Josef Ackermann prepričuje, da bo to del vsestranske rešitve.
