Tiskane izdaje
Ron Cameron je opozoril, da poraba energije v svetu narašča, od leta 2009 do 2035 se bo povečala za 40 odstotkov, polovico od tega zaradi razvoja Kitajske in Indije. Za povrh energijo porabljamo dokaj netrajnostno. »Energijska trilema, s katero se soočamo, vključuje zanesljivost dobav, cenovno dostopnost in blaženje podnebnih sprememb. Če se osredotočimo na eno, se drugi dve poslabšata. Odločitev Nemčije in tudi Evropske unije skoraj izključno za obnovljive vire tako pomeni manjšo zanesljivost dobav in višje cene elektrike,« pravi Cameron. Dodaja, da imajo jedrske elektrarne toliko emisij ogljikovega dioksida kot vetrne elektrarne, prekašajo pa jih tako sončne, kot seveda vse termoelektrarne na plin, nafto in premog.
Ocenil je tudi, da 62 jedrskih elektrarn v gradnji ne zadošča za nadomestitev jedrskih elektrarn, ki se jim bo iztekla življenjska doba. Na vprašanje Dela, ali pričakuje, da bo poleg jedrskih elektrarn v gradnji v Evropski uniji po nesreči v Fukušimi zgrajena še kakšna, je odgovoril, da so v EU razmere najbolj zapletene. V Nemčiji, Švici, Italiji in Belgiji jedrskim elektrarnam nasprotujejo, v nekaterih državah pa so jim naklonjeni.
Tomaž Žagar iz Instituta Jožefa Stefana ga je dopolnil s podatkom, da dokončujejo gradnjo dveh jedrskih elektrarn na Finskem in v Franciji, gradijo tudi v Veliki Britaniji, Češka je objavila odprt razpis, nove elektrarne načrtujeta tudi Bolgarija in Slovaška, jasen namen ima Poljska, Turčija pa je sklenila dogovor z Rusijo.
V Sloveniji je Uprava za jedrsko varnost opravila prvi korak za podaljšanje delovanja Jedrske elektrarne Krško do leta 2043. »To je samo en od elementov, ki omogočajo podaljšanje, elektrarna mora vsakih deset let prestati tudi temeljit varnostni pregled. Zdaj smo ravno sredi tega,« je povedal Stane Rožman, direktor NEK. Povedal je še, da se odvijajo tudi pripravljalne aktivnosti za drugo jedrsko elektrarno v Sloveniji.
Aktivnosti za gradnjo odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov pa so se povsem ustavile. Martin Novšak, direktor Gen Energije, meni, da se ne mudi, pred gradnjo pa bi morali skleniti dogovor s Hrvaško, saj je polovica odpadkov hrvaških.
Andrej Stritar, direktor Uprave za jedrsko varnost, je dejal, da ne razume, kaj se dogaja in zakaj se tako vleče. Dejal je tudi, da je nadzor varnosti jedrskih elektrarn danes bistveno boljši kot leta 2008. Leon Cizelj pa je opozoril, da se to lahko pokvari, saj je vedno manj izobraženih jedrskih strokovnjakov. »Če ne bomo česa storili, bosta tako Evropska unija kot ZDA leta 2040 brez jedrskih profesionalcev,« je dejal Cizelj.
