Tiskane izdaje
Ljubljana - Na parlamentarnih volitvah, ki bodo kmalu, vam ne bo treba slepo verjeti obljubam o slovenskih davčnih nebesih: minister za ekonomske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani naročil študijo o mednarodni primerjavi davkov. »Namen je bil, da vam prikažemo stvarno situacijo v Sloveniji po posameznih davčnih elementih. V volilni kampanji boste slišali marsikaj, predvsem zelo veliko obljub, zlasti na davčnem področju, ki je ponavadi zelo zanimivo,« je minister novinarjem povedal, preden je z ekonomistom dr. Mitjo Čokom predstavil analizo.
»Videli boste, da je manevrskega prostora pri davkih izjemno malo, in še tistega ni mogoče izkoristiti brez sprememb tudi tam, kjer te niso zaželene, to je v porabi,« je minister Gaspari še povedal o predvolilnih pasteh. Tudi Mitja Čok je menil: »Javnofinančna konsolidacija ni možna samo na strani davkov. Tukaj ni potenciala za 1,5 milijarde evrov. Potrebno bo tudi znižanje na strani porabe.«
Mitja Čok, ki se je pod študijo podpisal s štirimi kolegi, je povedal, da so v analizo zajeli najpomembnejše davke in prispevke v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo 95 odstotkov vseh davčnih prihodkov. »Če povzamemo: v primerjavi z državami Evropske unije (OECD) je delo v Sloveniji razmeroma visoko obdavčeno, še posebno najvišje plače. Davčno breme pri tem nosi večinoma delojemalec. Tudi potrošnja je v Sloveniji visoko obdavčena, predvsem tisti del, ki je obdavčen s trošarinami. Po drugi strani pa so kapital in dohodki od kapitala obdavčeni pod povprečjem prikazanih držav,« je povedal Mitja Čok.
Raziskovalci z ekonomske fakultete so ugotavljali, kolikšen delež bruto domačega proizvoda (BDP) predstavljajo posamezne dajatve in na katero mesto med državami EU se pri tem uvršča Slovenija: ugotovili so, da se je leta 2009 po deležu vseh davkov v BDP uvrstila na 11. mesto. Po besedah Mitje Čoka moramo pri takšnih primerjavah upoštevati različne načine financiranja sistemov socialne varnosti. Po primerjavi prispevkov za socialno varnost z BDP je bila na primer Slovenija leta 2009 med članicami Evropske unije na četrtem mestu. Visoka uvrstitev je posledica prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, delojemalci, so ugotovili raziskovalci: »Z deležem prispevkov delojemalca v višini 7,8 odstotka BDP zaseda Slovenija prvo mesto, pri deležu prispevkov delodajalca v višini 5,8 odstotka BDP pa 17. mesto. Delojemalčeva stopnja prispevkov v višini 22,1 odstotka je najvišja med državami OECD, po stopnji prispevkov delodajalca v višini 16,1 odstotka pa se Slovenija uvršča na 16. mesto med državami OECD, če upoštevamo obdavčitev povprečne bruto plače.«
