Gaspari: Prevzem evra ni končna postaja Slovenije

Guverner Banke Slovenije je ob predstavitvi knjige Slovenska pot do prevzema evra Vladimirja Lavrača dotaknil stanja v slovenskem gospodarstvu in nadaljnjega razvoja.

Objavljeno
12. januar 2007 15.56
Dosedanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari
Ljubljana - Obdobje po prevzemu evra bo polno novih izzivov in zato čas za nadaljevanje resnega dela. "Napačno bi bilo sklepati, da je to končna postaja, da si lahko oddahnemo in da bo zadeva sama tekla naprej in v pravo smer," je ob današnji predstavitvi knjige Slovenska pot do prevzema evra ekonomista Vladimirja Lavrača v Ljubljani poudaril guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.

Četudi je Slovenija monetarno politiko s prevzemom evra predala na evropsko raven, so izbire o nadaljevanju poti še vedno naše lastne izbire in izgovor, da nas zunanje okolje omejuje, ni upravičen, je poudaril Gaspari. "Če pogledamo 12 članic, najdemo paleto zelo različnih opcij, kako so se razvijale po vstopu v območje evra, pri čemer so imele nekatere, ki so kasneje slabo nadaljevale, zelo dober izhodiščni položaj," je opozoril.

"Ne gre le za izzive, ki čakajo trg ali konkurenco, temveč tudi izzive, ki čakajo nekatere institucije, saj je v Sloveniji še veliko tega, kar ni na trgu, in kjer so odločitve o cenah ali plačah lahko precej deformirane s stališča tržne razporeditve virov," je ocenil.

Ob tem je opozoril, da bodo socialni partnerji nosili veliko odgovornost, saj denarne politike z uvedbo evra ni več in je zato ne moremo več prilagajati našim lastnim potrebam. " Ostati moramo prilagodljivi in fleksibilni, in to je možno s prilagodljivo, ne le vzdržno fiskalno politiko," je ocenil.

Gaspari opozarja, da gre pri zviševanju cen za "neodgovorno in upajmo, kratkoročno obnašanje, a če se bodo temu pridružili delodajalci in delojemalci s kakšnimi nesorazmernimi sporazumi, bo začel tečaj realno aprecirati in vprašanje je, koliko časa bodo podjetja ob danih finančnih rezervah lahko vzdržala poslabšanje zunanjih pogojev poslovanja".

Previdnost pri delitveni in fiskalni politiki je, tako Gaspari, " povsem na mestu"; in sicer tudi zaradi tega, ker bo z novo finančno perspektivo 2007-2013 Sloveniji na voljo veliko več sredstev EU in bo zato ob teh dodatnih virih financiranja treba zagotoviti zadosten delež domačih virov, saj bi se v nasprotnem primeru lahko povečal fiskalni primanjkljaj.

Medtem ko prihodnja slovenska pot zaenkrat še ni jasno določena, pa lahko za dosedanjo pot rečemo, da je bila dobra in prava, kar dokazuje predvsem hitrost slovenskega prevzema evra, je ob predstavitvi vsebine knjige Slovenska pot do prevzema evra dejal njen avtor Vladimir Lavrač z inštituta za ekonomska raziskovanja.

Ob tem je proces slovenskega vključevanja v gospodarsko in denarno opisal kot " tek na dolge proge z ovirami", pri čemer je Slovenija, ki sicer nikoli ni bila v ospredju favoritk EU, že pretrgala ciljno vrvico, ostale države, ki so tekle zraven, pa so se na poti nekoliko izgubile, se je slikovito izrazil Lavrač.

In zakaj je Sloveniji uspelo, medtem ko so druge nove članice EU na poti omagale? Po Lavračevem prepričanju je prevzem evra rezultat zdravih makroekonomskih temeljev in dejstva, da je bil projekt prevzemanja evra nacionalni projekt ter previdnosti ter postopnosti pri izvajanju reform.ekonomista Vladimirja Lavrača