Tiskane izdaje
Nekdanji član uprave AUKN Marko Golob je besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da je ministrstvo usklajeno z AUKN podpiralo rešitve za ugotavljanje odgovornosti v NLB in NKBM, označil za cinizem.
Šušteršič je v ponedeljek na poslansko vprašanje odgovoril: »Kar se tiče organov nadzora in upravljanja v obeh bankah, ste lahko v minulih mesecih sami spremljali, da je Ministrstvo za finance v usklajevanju z AUKN pri pripravi skupščin podpiralo rešitve, ki so šle v smer ugotavljanja odgovornosti. Novim nadzornim svetom je bilo naloženo, naj pregledajo poslovanje tudi za nazaj, naj pregledajo sume ali revizije, ki so že bile izvršene in so kazale na možnost določenih oškodovanj ali kaznivih dejanj ter da o tem poročajo in to tudi spravijo do pristojnih organov.«
Golob je poudaril, da je resnica popolnoma drugačna. Po njegovih besedah je ministrstvo vseskozi z vsemi sredstvi oviralo Agencijo pri ugotavljanju in odpravljanju nepravilnosti v bankah ter vzpostavljanju priporočene prakse evropskega bančnega regulatorja in smernic OECD.
AUKN je lansko pomlad od vodstev in nadzornikov obeh državnih bank zahteval interne revizije. Medtem ko so jo v ljubljanski banki naredili, so zahtevo v Mariboru zavrnili, češ da v NKBM ni nepravilnosti. Zato je AUKN zahteval izvedbo posebne revizije, pri čemer so kasneje pristali na zahtevo Banke Slovenije, da revizijo izvede centralna banka. Ta je dva meseca sestavljala preiskovalno ekipo, pet tednov izvajala revizijo in štiri mesece pripravljala poročilo, je povedal Golob.
Ministrstvo za finance pa je letos blokiralo zahteve AUKN za razširitve dnevnih redov skupščin s posebnimi revizijami in aktivnostmi za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, je predstavil Golob.
Država bi morala dokapitalizirati banke
Ta je še ocenil, da bi država morala dokapitalizirati svoje banke: »To so storile vse zahodnoevropske države, za katere je značilno, da so lastnice večih bank v državi.« Ob tem je omenil, da je Slovenija za reševanje Grčije namenila dve milijardi evrov ter s tem reševala francoske in nemške banke, medtem ko je za slovenske banke namenila le 600 milijonov evrov. Če bi tako kot Nemčija in Avstrija za lastne banke namenila pet odstotkov BDP, bi to pomenilo dve milijardi evrov.
Po Golobovem mnenju gre v Sloveniji sedaj za načrtno prikrivanje prave zgodbe: »Narod bo v prihajajočih razprodajah največjih in najboljših družb oškodovan za milijarde evrov.«
