Golob in Grašič tožita državni zbor

Ljubljana – Marko Golob in Danilo Grašič tožita državni zbor (DZ) zaradi nezakonite razrešitve z mesta članov uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). V tožbah zahtevata ničnost sklepa in vrnitev na funkcijo oziroma odškodnino.

Koalicijski poslanci so julija letos Goloba in Grašiča razrešili na predlog vlade. DZ je v svojem sklepu zapisal le, da se oba omenjena razrešita kot člana uprave AUKN. Golob in Grašič pa sta prepričana, da bi morala biti v sklepu naveden tudi razlog za njuno razrešitev. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb (ZUKN) namreč izrecno določa šest razlogov, na podlagi katerih je mogoče razrešiti predsednika ali člane uprave AUKN.

Hvala in nasvidenje

»Dobila sva sklep o razrešitvi, v katerem se nama še zahvaljujejo za najino delo, v njem pa ni nikakršne obrazložitve. Morala bi dobiti upravni sklep z obveznimi sestavinami, ki jih tukaj ni. Da je predsednik parlamenta kot doktor prava to podpisal, je škandal,« pojasnjuje Marko Golob. Skupaj z Grašičem je zato sprožil upravni in delovnopravni spor.

Vzroke za razrešitev je ob predlogu razrešitve izpostavila vlada. Navedla je prekoračitev pooblastil pri upravljanju kapitalskih naložb po ZUKN ter nestrokovno in nevestno opravljanje nalog s posredovanjem dokumentov z neutemeljeno in neresnično vsebino ter zaupnimi podatki zakonodajnemu organu, centralni banki in javnosti. Gre zlasti za javni pismi, ki sta ju Golob in Grašič pisala glede Nove Kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke. Vlada jima je še očitala, da sta kljub zavezujočim sklepom vlade oteževala uveljavljanje glasovalnih pravic na skupščinah družb.

Golob meni, da navedbe vlade niso dovolj. Ponovil pa je, da so očitki neutemeljeni.

Zaprta seja DZ

Mandatno-volilna komisija bo tožbi obravnavala v sredo na izredni zaprti seji, zato gradivo o tem ni dostopno.

Golob je prepričan, da bosta z Grašičem sodni spor dobila. To bi pomenilo, da bi se lahko vrnila v upravo AUKN, če bo ta še obstajala. Zakon o Slovenskem državnem holdingu namreč predvideva njeno ukinitev. V nasprotnem primeru bosta, kot pojasnjuje Golob, terjala odškodnino, in sicer plače za nazaj, pripadajočo odpravnino, zamudne obresti in odškodnino za reintegracijo. Grašiču in Golobu je namreč po pogodbi pripadala odpravnina v višini petine plače za vsako leto do konca petletnega mandata. Na podlagi njune osnovne plače smo izračunali, da bi morala država zato samo do danes za neizplačane plače in odpravnino vsakemu od njiju izplačati po 47.000 evrov, skupaj torej kar 94.000. Če bo sodni spor trajal dalj časa, pa še precej več.