Gradbinci menijo, da vlada ni ustrezno pomagala tej panogi

Ljubljana – Čeprav je gradbeništvo v Sloveniji najbolj prizadeta panoga in čeprav je gradbena aktivnost maja v primerjavi z lani po podatkih evropskega statističnega urada najbolj padla v Sloveniji, vlada ni ustrezno pomagala tej panogi, opozarjajo gradbinci ter gospodarska in inženirska zbornica.

Neustrezen je tudi zadnji vladni ukrep, in sicer novela zakona o poroštvih, je prepričan predsednik sekcije izvajalcev gradbenih del pri GZS in direktor podjetja Granit Peter Kosi: »Zakon je pisan za bogata podjetja, takšnih pa v gradbeništvu ni več.«

Vlada je prejšnji teden sprejela novelo zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb, s čimer naj bi investitorji lažje dobili posojila za izvajanje investicij. »Vendar tisti, ki dokaže, da izpolnjuje pogoje za ta poroštva, teh ne potrebuje. Pogoje namreč izpolnjujejo le kapitalsko močna podjetja, gradbena podjetja pa so vsa neustrezna,« je opozoril Peter Kosi.

Novela zakona državi dovoljuje, da poroštva podeljuje tudi za financiranje obratnih sredstev, ne le investicij. Za vsa poroštva velja pogoj, da stanje vseh zavarovanih kreditov pri posamezni gospodarski družbi ne presega deset milijonov evrov, pri obratnih sredstvih pa je višina posameznega kredita največ 300.000 evrov. Zakon uvaja tudi dve varovalki, in sicer bo finančno ministrstvo izvajalo finančni nadzor, od članov vodstva in nadzornikov pa zahteva, da morajo tudi sami dati poroštvo v višini najmanj 50 odstotkov.

Zadnje je problematično, meni Kosi: »V primeru podjetja z enoosebnim lastništvom bo lastnik prosil poroštvo zase in bo tudi sam jamčil. Gradbena podjetja pa večinoma nimamo takšnega lastništva, da bi bila osebna poroštva sama po sebi razumljiva. Tudi, če bi dali poroštva, so to velike vrednosti. Kdo od nas pa ima takšno premoženje? Tu ne gre za Ivane Zidarje, Hilde Tovšak in podobno.«

Boj z dampingom

Nerealno nizke cene pa poskuša vlada omejiti z navodilom ministrstvom ter priporočilom lokalnim skupnostim in drugim javnim naročnikom, naj ponudbe, ki preveč odstopajo od ocenjene vrednosti, preverijo. Tako lahko naročnik izloči ponudbo, izbrano na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je za več kot desetino nižja od ocenjene vrednosti. Izloči lahko tudi ponudbo, izbrano na podlagi merila najnižje cene, ki je za več kot odstotek nižja od ocenjene vrednosti.

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec ocenjuje, da to navodilo in priporočilo lahko nekoliko omejita to, da bi gradbinci še naprej ponujali prenizke cene, zaradi katerih veliko podizvajalcev in dobaviteljev ostane nepoplačanih: »Vendar sem skorajda prepričan, da vsak malo drugače razume to navodilo. Za koga bo koristen pripomoček, če pa se ga bo poskušalo zlorabiti, kot je pri nas v navadi za zakonske in podzakonske akte, večjih sprememb ne more prinesti.«

Neuspešno iskanje rešitev

Čeprav je vladna delovna skupina konec lanskega leta vladi predlagala osem ukrepov za sanacijo gradbeništva in čeprav je pred dvema mesecema minister za okolje in prostor Roko Žarnić zbral predloge ministrstev za izboljšanje stanja v gradbeništvu in na njihovi podlagi pripravil pregled potencialnih ukrepov ter kljub številnim sestankom gradbincev z vlado, ta konkretnih ukrepov po mnenju Remca in Kosija ni predstavila. »Država se je očitno odločila, da bo pustila, da gradbeništvo razpade, kolikor pač bo, saj ni naredila tako rekoč nič,« je kritičen, denimo, Remec. Kosi pa dodaja, da vlada ni upoštevala niti enega predloga GZS, pri čemer so med drugim predlagali izločitev najcenejšega in najdražjega ponudnika pri javnih naročilih ter takojšen prenos del, ki jih insolventna podjetja ne morejo končati.

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar opozarja, da vlada v zadnjih treh letih ni analizirala stanja na gradbenem trgu, da bi lahko podjetja v panogi pravočasno opozorila na to, kaj jih čaka. Prav tako ni zagotovila sogovornika, ki bi strokovno, celovito in z ustreznimi pooblastili vzpostavil trajni dialog s predstavniki gradbene panoge, da bi prišli do rešitev. »Pri problematiki nepoplačanih podizvajalcev z naslova javnih naročil, ki so žal le del posledic neukrepanja za urejanje razmer v gradbeništvu, pa se je na velik pritisk medijev in javnosti odzvala le toliko, da je pozvala predstavnike ministrstev k resnejši obravnavi problema, rešitev pa še ni,« še omenja Renar.

Renar: Rebalans še poslabšuje razmere

»Da pa bi bila mera polna, se je vlada kljub že izjemnemu letošnjemu upadu gradbeništva z najnovejšim predlogom rebalansa državnega proračuna odzvala s še dodatnim znižanjem državnih investicij, na prometni infrastrukturi in različnih drugih novogradnjah ter adaptacijah v okvirih ministrstev,« še pravi Renar. Po njegovem mnenju bi s spodbujanjem državnih investicij in večjim črpanjem evropskih sredstev zagotovili večjo gospodarsko aktivnost in konkurenčnost v prihodnosti. »Nadaljnje zmanjševanje investicij bo namesto na delo na tisoče delavcev v gradbeništvu in z njim povezani industriji pognalo na zavode za zaposlovanje, Slovenijo pa oropalo novih razvojnih perspektiv, ki bi jih odprle ustavljene investicije.«