Grčija: drama končana, borze zajela evforija

Srečni epilog grške politične drame je hipoma izboljšal ozračje na vrhu G20 V Cannesu.

Objavljeno
03. november 2011 18.35
Posodobljeno
03. november 2011 18.35
Božo Mašanovič, zunanja politika
Božo Mašanovič, zunanja politika
Srečen epilog politične drame, ki jo je grški premier Jorgos Papandreu povzročil z napovedjo referenduma, je hipoma izboljšal ozračje na srečanju G20 v Cannesu. Novica je ugodno odmevala tudi na borzah, ki so po začetnih padcih pod vtisom pričakovane krize na evrskem območju sprva padale, po razvedritvi pa močno pridobile vrednost.

V Frankfurtu je indeks ob koncu poslovanja poskočil za 2,81 odstotka, v Parizu za 2,73 odstotka in v Milanu za 3,23 odstotka, opomogla pa sta si tudi ameriška Dow Jones (1,44%) in Nasdaq (1,63%).

Taktično poigravanje zaradi notranjepolitičnih razlogov je vznejevoljilo vse evropske državnike, tudi predsednika evrske skupine Jean-Clauda Junckerja, ki je sicer »prepričan, da je treba storiti vse, da nobena članica evrske skupine ne izstopi«. »A če bi bila takšna želja Grkov, jih pač ni mogoče osrečiti proti njihovi volji,« je z neprikritim sarkazmom pristavil predsednik luksemburške vlade. V pogovoru za nemško televizijo ZDF je Juncker še poudaril, da »smo vsi v kritičnem položaju, Grki pa še krepko bolj«, zato si »prizadevamo, da nesreča ne bi prizadela ljudi v Luksemburgu, Nemčiji ali kjerkoli drugje na evrskem območju«. Na evropskem mini vrhu v Cannesu pred srečanjem G20 so jasno dali vedeti grškemu kolegu, da ravna nelojalno, saj bi »raje videli, da bi jih s svojo namero seznanil že na vrhu evrske skupine« (26. oktobra).

Izstop samo iz evrskega območja ni mogoč

V evropski komisiji so danes pojasnili, da po veljavni pogodbi ni mogoč umik prezadolžene države iz valutnega kluba, saj lizbonska pogodba »ne predvideva izstopa z evrskega območja brez odhoda iz EU«. Najnovejši temeljni akt Unije, ki je začel veljati decembra 2009, prvič - v 50. členu - omogoča članici Unije, da izstopi iz skupnosti, določa pa tudi postopek takega koraka, medtem ko odhod samo z evrskega območja po sedanji evropski zakonodaji ni mogoč.

Premier Papandreu se je malone v zadnjem hipu odpovedal nameri, a če bi kljub protestom vendarle vztrajal pri referendumu, bi ta vsaj zadržal, če ne celo ustavil nadaljnje izplačevanje pomoči Grčiji. Izvršna direktorica mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je namreč dala nedvoumno vedeti, da bi izid ljudskega glasovanja vplival na odločitev o sprostitvi šestega obroka pomoči Atenam. Medtem je finančni minister Evangelos Venizelos že dal vedeti, da Grčija potrebuje naslednji obrok do 15. decembra.

Finančni ministri evrske skupine so resda že 21. oktobra prižgali zeleno luč za izplačilo tega obroka, vrednega osem milijard evrov (5,6 milijarde iz območja evra in 2,4 milijarde iz IMF), vendar je nakazilo, ki so ga napovedali za prvo polovico novembra, odvisno od potrditve v washingtonski ustanovi. IMF je maja lani odobril Grčiji 30 milijard evrov posojila v treh letih, od tega so že izplačali 17,9 milijarde, članice evrske skupine, ki so Atenam namenile dvostranska posojila v vrednosti 80 milijard evrov, pa so v dosedanjih petih obrokih nakazale 47,1 milijarde. Največja evropska dolžnica je tako dobila skupaj 65 milijard evrov mednarodne pomoči, torej dobro polovico obljubljenih sredstev, ki naj bi jo rešila pred bankrotom.

Čeprav je Nicolas Sarkozy že v sredo napovedal pospešeno gradnjo obrambnega okopa okoli evrske skupine, zato se bosta finančna ministra François Baroin (Francija) in Wolfgang Schäuble (Nemčija) še jutri sestala s komisarjem Ollijem Rehnom, je grški gambit premiera Papandreuja povsem preusmeril pozornost s trenutno najpomembnejšega projekta valutnega kluba, ki si prizadeva okrepiti požarni zid. In vendar so novice nadvse obetavne, kajti zanimanje za sodelovanje v evropskem instrumentu za finančno stabilizacijo (EFSF) čedalje bolj odkrito kažejo tudi na Daljnem vzhodu.

Kot je za današnji Figaro potrdil član monetarnega odbora centralne banke Li Daokui, je Kitajska pripravljena pomagati Evropi, postavlja pa nekaj pogojev. Predvsem želi zagotovila, da bo EFSF »učinkovit in koristen za stabilizacijo razmer«, sploh pa podpora ne bo brez protiusluge, saj Peking v zameno pričakuje »vsaj malo več razumevanja za svoje interese«.

Pomoč Kitajske utegne znašati kakih sto milijard dolarjev, je napoved konkretiziral bančnik. Vzhodna velesila, ki se ponaša s 3200 milijardami dolarjev valutnih rezerv, kar je največ na svetu, je že doslej kupila za okoli 550 milijard obveznic evropskih držav. Morebitne pomisleke, da bi nove naložbe v evropske vrednostne papirje lahko potisnile Unijo v stanje odvisnosti, je generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy pragmatično odrinil z ugotovitvijo, da je Peking »ogromno investiral v ameriške obveznice, kljub temu pa ZDA, vsaj kolikor vem, zaradi tega niso postale vazal Kitajske«.