Hrano bi zagotovili mladi kmetje, teh pa je malo

Ljubljana – Spodbujanje mladih za kmetijstvo je ključnega pomena, če se želimo samopreskrbovati, zagotavljati varno hrano za prebivalstvo. Statistika kaže slabo sliko, čemur pritrjuje tudi Rok Sedminek, predsednik komisije za mlade kmete pri Zvezi podeželske mladine in podpredsednik Evropskega združenja mladih kmetov.

Dostopnost do zemlje, do posojil, težka predvidljivost in nizka dobičkonosnost so glavne ovire za novince in mlade kmete. Kmetov do 35. leta starosti je v EU šest odstotkov, v Sloveniji jih je štiri odstotke, kar je torej pod evropskim povprečjem. Delež gospodarjev, ki so stari nad 60 let pa je po drugi strani večji kot v EU. Mladi prepozno prevzemajo kmetijo, saj starši nočejo prenesti kmetije na mlade. »Aktivna vloga, ko je mladi še zagret, da bo na kmetiji nekaj naredil, je pri nas zelo slaba,« meni Sedminek. Problem je tudi upokojevanje kmetov.

Za mladega se kvalificira kmet do 40 leta. Nekatere države se zavzemajo za dvig te starostne meje. Rok Sedminek pravi, da bo Evropa zaradi zviševanja pokojninske dobe verjetno morda na dolgi rok razmišljala v tej smeri.

Kmetijstvo strateško pomembno

Število prebivalstva se povečuje, do leta 2025 naj bi nas bilo osem milijard, kmetijske površine pa ne. »Če Angleži in Nizozemci kupujejo zemljišča po drugih deželah to pove, da bo kmetijstvo strateško pomembno prav zaradi povečevanja števila prebivalstva,« meni Sedminek. Trenutno je v EU le sedem odstotkov upraviteljev kmetij mlajših od 35 let. Vsak tretji lastnik je star 65 let, zato se bodo kmalu upokojili, kar pomeni 4,5 milijona kmetov. Zaradi rasti števila prebivalstva in upokojevanja kemtov je za EU zelo pomembno spodbujanje mladih. Zato v drugem stebru novega programskega obdobja skupne kmetijske politike ostajajo ukrepi za mladega prevzemnika kmetije. Predvidena so tudi dodatna plačila po hektarju za mlade prevzemnike kmetij za prvih pet let. »Za Slovenijo to sicer ne bodo prav veliki zneski, ker se upošteva povprečno velikost kmetij, znesek na hektar pa bo enak za našega ali za madžarskega kmeta,« razlaga Sedminek.

Slovenski mladi kmetje so aktivni tudi v evropskih povezavah, v katerih imamo podpredsednika Evropskega združenja mladih kmetov CEJA Roka Sedminka in predstavnika v odboru za skupno kmetijsko politiko (SKP) Roka Robleka, predsednika Zveze slovenske podeželske mladine. »Za nas je to zelo pomembno, saj se kroji novo programsko obdobje SKP, in če ne bomo zdaj prispevali svojega deleža, pozneje ne smemo jamrati. Zdaj imamo priložnost, da si tudi v okviru združenja mladih kmetov izborimo svoja stališča. Pogledi v EU so seveda različni, mi se vključujemo v skupino Avstrije, južne Nemčije in severne Italije, ker smo po področjih tudi najbolj primerljivi,« pravi Sedminek.

Kmetija zahteva celega človeka

Po statističnih podatkih Popisa kmetijstva 2010 se starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah v Sloveniji slabša kot pred desetletjem. Delež gospodarjev, mlajših od 45 let, se je leta 2010 v primerjavi z letom 2000 zmanjšal za dve odstotni točki (na 18 odstotkov), medtem ko je delež starejših od 55 let znašal 57 odstotkov (leta 2000 je znašal 56 odstotkov).

Mladi se v Sloveniji v kmetijstvo vključujejo na različne načine, odvisno od kmetije. Veliko jih na kmetijah pomaga, a nekdo, ki ima intenzivno proizvodnjo, ne more delati še kaj drugega in se le v popoldanskem času ukvarjati s kmetijstvom. »Pri nas sem nosilec kmetijskega gospodarstva jaz, oče pa je še vedno lastnik. Prihaja iz druge panoge, zato sem sam postavil proizvodnjo na kmetiji,« razlaga Sedminek, ki je prepričan, da samo velikih kmetov v Sloveniji ne bo.