Hribar: Po deregulaciji vseh turističnih dejavnosti bo turizem še bolj zaživel

Ljubljana – Ključni cilj novega zakona o spodbujanju razvoja turizma je povečati konkurenčnost slovenskega turističnega trga, pravi Marjan Hribar, prvi človek slovenskega turizma od leta 2005, ki imenovanje za nov mandat na direktoratu za turizem in internacionalizacijo pričakuje ta mesec.

Poudarek je na deregulaciji poklicev in opustitvi nekaterih registracijskih elementov. Z novim zakonom, za novelacijo starega je sprememb preveč, bo spremenjena tudi definicija pavšalne turistične takse.

Kako daleč gre predlog zakona v deregulaciji poklicev?

Med prvimi v Sloveniji uvajamo popolno deregulacijo. Imamo odlične izkušnje z deregulacijo gostinskih poklicev. Prihodki so se povečali, odprla so se nova delovna mesta. Prepričan sem, da bo po deregulaciji vseh turističnih dejavnosti turizem še bolj zaživel.

Z deregulacijo se ukvarja tudi novela obrtnega zakona.

Res je. V Sloveniji je bilo pred časom kar 350 reguliranih poklicev, na Finskem samo 21. Sicer pa so zaveze o deregulaciji poklicev zapisane tudi v koalicijski pogodbi.

Kaj pomeni deregulacija postopkov?

Odpravljamo določena javna pooblastila, odpravljamo obveznost o vsakoletnem sprejemanju turistične politike, saj strategija zadošča, odpravljamo obveznost o licenciranju ponudnikov športno-turističnih storitev.

To pomeni?

Smučarski učitelj ali teniški vaditelj je potreboval določeno licenco, šolanje, pojavile pa so se nove storitve, na primer bungee jumping, soteskanje in podobno, kjer izvajalci niso mogli pridobiti licence, ker je ni nihče izdajal, potrebovali pa so jo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Zdaj odpravljamo licence za vse in pogoje za opravljanje storitev usmerjamo v zakon, ki opredeljuje ponujanje storitev.

To je zelo liberalen koncept.

Zaupamo v trg, da bo nagradil boljše, in ne slabših. Podobno se je že pokazalo v gostinstvu. Dobre gostilne so dobre ne glede na izobrazbo nosilca dejavnosti.

Spremenjena obrtna zakonodaja je bila v javni razpravi manj kot dva tedna. Pa turistična?

Dva meseca in v tem času smo dobili veliko pripomb. Razumemo pomisleke, a turistično gospodarstvo nas v glavnem podpira. Naša osnovna naloga pa je ustvariti dobro poslovno okolje.

Kaj se spreminja pri turistični taksi?

Ostaja pavšalna, spreminja pa se metodologija izračuna. Višina se je doslej določala glede na površino enote nerezidentov, po novem naj bi se glede na število razpoložljivih ležišč. Pogoj, da občine lahko zaračunavajo turistično takso, je več kot sto tisoč turističnih nočitev v letu.

Z odpravo soglasja vseh okoliških občin bo olajšano pridobivanje statusa turističnega društva za delovanje v javnem interesu, kar bo prineslo izenačitev dostopa turističnih društev s kulturno-umetniškimi društvi.

Na pomlad je bila sprejeta (petletna) turistična strategija, o njej pa se ni veliko govorilo.

Pri njeni pripravi je sodelovalo turistično gospodarstvo, pripravili pa smo jo brez večje angažiranosti tujih strokovnjakov, ki so sodelovali samo na posameznih področjih. Res se o njej ni veliko govorilo, ker je bila kot eden redkih dokumentov v parlamentu sprejeta s soglasjem vseh političnih strank in brez večjih polemik, kar je dobra popotnica za njeno uresničevanje.

Kakšna je vizija?

Slovenija bo leta 2016 zelo razvita turistična država, v kateri bo turizem pomenil enega najpomembnejših gospodarskih sektorjev. Turizem bo močno vplival na ugled v svetu in na blaginjo prebivalstva. Cilj, ki smo ga določili skupaj z gospodarstvom, je, da bi se ob koncu tega strateškega obdobja devizni priliv s sedanjih dveh povečal na tri milijarde evrov, kar pomeni osemodstotno letno rast prihodkov, dva do štiri odstotke več prenočitev in več zaposlenih.

Omenjena je tudi promocija, kjer pa bo denarja manj.

Denarja ne bo manj, samo viri bodo drugi. Letos je bilo tega denarja res manj, vendar smo že aktivirali štiri milijone evrov evropskih sredstev, tako da bo ob lastni udeležbi enega milijona na voljo pet milijonov evrov za promocijo. Načrtujemo pa še več sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

Se strategija letos, čeprav ni Italijanov, uresničuje?

Dva največja trga, slovenski in italijanski, sta se močno zamajala. Odločitev za promocijo v zelo različnih državah je bila pravilna. Julija smo imeli prvič od samostojnosti na prvem mestu nizozemske goste, ki so prehiteli Italijane, Nemce in Avstrijce. Izjemno se povečuje število ruskih turistov, samo julija za 17 odstotkov. Veliko se je spremenilo, ko smo olajšali pridobivanje vizumov, saj imamo v Rusiji 56 agencij in v Ukrajini 30, ki uredijo vse v zvezi z vizumi za svoje turiste.

Še vedno drži, da so Rusi dobri gostje?

In ne samo Rusi, tudi gostje iz Turčije, Azerbajdžana, Kazahstana, Ukrajine. Direktorji hotelov pravijo, da so to dragoceni turisti.

Znamo zadržati naključne turiste na poti proti Jadranu?

Številke kažejo, da je teh turistov vse več. Je pa treba biti realen: tudi ko gremo mi na smučanje v Francijo, nas lahko v Italiji še tako vabijo, naj ostanemo, se to ne bo zgodilo. Kaj več od gostinske ponudbe pri organiziranem turizmu in rezerviranih paketih ni mogoče pričakovati. Posameznike pa poskušamo zadržati čim dlje, se pa še vedno dogaja, da so turisti pozitivno presenečeni nad Slovenijo. Kar je včasih malo moteče, saj se vprašaš, zakaj so imeli tako nizka pričakovanja.

Kako se kažejo podatki o prenočitvah v poslovnih rezultatih?

Podatki za polletje kažejo šestodstotno rast deviznega priliva. Ocenjujemo, da je bila ta rast julija in avgusta glede na statistične podatke o obisku morda še nekoliko hitrejša, kar pomeni, da so tuji turisti potrošili več kot kdajkoli prej v Sloveniji.

Kaj pa domači?

Teh imamo malo manj, ponočitev je štiri odstotke manj. Z gradnjo avtocestnega križa so se tako rekoč vse destinacije zelo približale vsem slovenskim turistom. Dnevnih turistov je po laičnih ocenah, pa tudi po obiskih znamenitosti, veliko. Res pa se, tudi iz ekonomskih razlogov, manj odločajo za prenočitve.

V vaš direktorat spadajo tudi tuje naložbe.

Veseli nas, da so se začele tuje naložbe v slovenski turizem. Terme Maribor so kupili ruski partnerji, v nov hotel v Kranju so investirali Izraelci. Opazili smo povečano povpraševanje po turističnih projektih, isti investitorji se zanimajo tudi za druge projekte, od infrastrukturnih, kot je mariborsko letališče, naprej. Zanimanje za javni razpis za dodelitev spodbud za tuje naložbe, ki ga izvaja Japti, je bilo izjemno, saj se je nanj javilo kar 20 podjetij. Skupaj bi, če bi pritegniti vse, dobili okrog 1200 novih delovnih mest.