Tiskane izdaje
Ljubljana – »Družba za upravljanje terjatev bank je pomemben prvi korak k reševanju nakopičenih slabih terjatev, zakon o krepitvi stabilnosti bank pa bo pomagal reševati finančne težave številnih velikih nefinančnih korporacij,« je v sklepni izjavi zapisala misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je svoj redni letni obisk v Sloveniji končala danes.
IMF poudarja, da mora biti DUTB »neodvisna in prosta političnih pritiskov, primerno financirana, zmožna najemati najboljše strokovnjake, biti polno odgovorna za svoja dejanja, transparentna in podvržena zunanjemu strokovnemu nadzoru«. Imeti bi morala tudi nesporne zakonite pravice, da hitro prestrukturira in likvidira prevzete slabe terjateve z namenom minimiziranja fiskalnih stroškov.
Na vprašanje, kako bo vlada to zagotovila, je državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec povedal, da bo neodvisnost upravljanja DUTB, ki bo delniška družba, zagotavljal enotirni upravni odbor, v katerega bodo izvršne direktorje izbrali z mednarodnim razpisom. »Računamo, da bomo pritegnili ljudi z izkušnjami iz tujine,« je povedal Krušec.
IMF je ne preveč rožnate razmere v Sloveniji opisal v dvanajstih točkah. »Nujni so odločni in takojšnji ukrepi za reševanje strukturnih šibkosti in ponovno vzpostavitev zaupanja. Vlada je napovedala ambiciozno in obsežno množico reform, ki vključuje načrt za spopadanje s slabimi terjatvami, upravljanje z javnim premoženjem, nadaljnjo fiskalno konsolidacijo ter reforme pokojninskega sistema in trga dela. Hitra implementacija teh reform je bistvena za reševanje trenutne krize.«
SD bi dokapitalizirala banke
Misija vladi svetuje, naj nadaljuje privatizacijo državnih bank in korporacij, in sicer do manjšinskega deleža, ki ne omogoča blokade odločanja, saj bi večji deleži odvračali strateške vlagatelje. Prav tako vlado opozarja, naj »spremeni upravljanje in poslovno kulturo«.
IMF tudi ugotavlja, da je neposrednih tujih vlaganj v Sloveniji glede na razmerja v regiji malo tudi zaradi razmeroma neprivlačnega poslovnega okolja, togega trga delovne sile in visokih administrativnih stroškov. »Zaradi dajanja prednosti državnemu lastništvu v ključnih sektorjih so nastali povezani holdingi javnih bank in velikih podjetij. Ta prepletenost je bistveni element šibkega upravljanja in nizkih ravni kapitala glede na dolg,« opozarja IMF.
Ne glede na priporočila IMF so kot alternativo ustanovitvi slabe banke poslanci Socialnih demokratov danes v državnem zboru poudarili tudi možnost dokapitalizacije. »Vlada izbira dražjo pot. Namesto da si delamo probleme z vrednotenjem, opredeljevanjem slabih terjatev, dokapitalizirjamo banke,« je predlagal Matevž Frangež.
Dejan Krušec je v zvezi s tem pojasnil, da vlada dokapitalizacijo predvideva samo kot dodatni ukrep. »Gre za primere, ko slabe terjateve v bankah še niso bile dovolj oslabljene. Ta ugotovitev se opira na ugotovitve skrbnih pregledov v bankah, ki so posamično analizirali tudi kreditne mape nekaterih večjih posojil,« je povedal. Vendar banke svežega kapitala ne bodo dobile brezpogojno, saj bi to lahko bila nedovoljena državna pomoč. Podobno, kot so to uredile nekatere druge države, bodo morale dokapitalizacijska sredstva v nekaj letih vrniti, je povedal.
